torek, 30. november 2010

(Za)upanje

Simbolika vijolične barve v adventnem venčku predstavlja upanje.
In pustim da ta beseda odzvanja v meni.
Upanje...
Upanje, kot ga čutim jaz, je del širše zgodbe. 
Kot je upanje le del besede, 
ki sprosti notranjost v celoti: za-upanje.
(Ob)stati v svoji resnici tudi takrat, 
ko zabrije mrzel veter čez poljane...

  Veliko mi povedo ti venčki.
Kot vse, kar me obdaja, 
če le prisluhnem z vsem, kar sem.

Da bi v teh adventnih dneh "slišali" veliko tega, 
kar nahrani srce vam želim.
Zato dodajam link do pesmi
v kateri meni violina zveni tako kot zaupanje poje svojo vsebino...
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 28. november 2010

Kot je oranžna

Še en oranžen venček je nastal v letošnji seriji, 
po želji prijateljice. 
Obdani s svojimi krasnimi tremi otroci,
ji bodo lučke tega venčka gotovo sijale še topleje.

 Oranžna pa tudi sicer ni kar tako.
Zna pričarati/predramiti tisto pravo kreativno energijo,
ko se vse drugo počasi umirja in pojenjuje. 
Zna ujeti tisti pravi veter v svoja jadra,
da se krila razširijo...
Prvi hip za adventni venček morda deluje premočno in manj naravno.
 A se v isti sapi zavem, 
kakšen vtis ustvarja na pol prerezana sočna in dišeča pomaranča.
Kako impresivna je barva sonca v zatonu, 
ko poljublja morje za obzorjem.
In vse je takoj na svojem mestu.
Naj bo oranžen na polno!
Topel pozdravček, Tanja.

sobota, 27. november 2010

Dve srci v eni zgodbi

Tokratna voščilnica je ponovno za obletnico poroke.
Skupaj prehojena pot je kot skladba,
ki jo skadatelj sestavi iz niza not.
Ene zvenijo svetlo in radostno, 
druge bolj otožno in tiho.
Kot dnevi našega življenja.

Prijavljam jo na izziva:


Lepo se imejte!

petek, 26. november 2010

Ta sneg je čaroben

Saj veste, kak je občutek ko te kliče ustvarjanje.
Komaj čakaš.
Orodje v rokah stvarstva si, ki te nekaj vodi.
Si opazovalec in soustvarjalec. 
In vmes kar pozabiš na svoj obstoj.
Notranjost brez samodejnih misli,
prostranost na kateri lahko zaplešeš...

 
In hec. 
Ko sem ustvarjala tale venček, 
Sto let nisem slišala te Pesmi.
Kletni prostor je v trenutku postal koncertna dvorana.
To je ena izmed pesmi, 
ob katerih ni treba zapreti oči, 
da začutiš vrelec svoje lastne energije, 
strast do življenja.
Venček je odraz prav te strasti.
Z drugim odtenkom sicer,
a zato nič manj intenzivne.
 
Rdečega pa sem odnesla slikat ven na sneg.
Ki je danes noro lep.
In ki v trenutku dolino objame s svojo tišino, 
ki naravi tako pristaja...

Želim vam topel večer, v srčku in tudi sicer, Tanja E.

četrtek, 25. november 2010

Advent

...Advent...


Prihaja čas adventa.
Za mnoge eno najčarobnejših obdobij leta. 
Ker je to topel čas notranjega umirjanja, 
čas, ko podarimo več sebe svojim ljubim
in čas radostnega pričakovanja.
Adventni venček je zame ena najljubših dekoracij.
Že dve objavi nazaj sem pisala o tem, kako že diši iz pečice
po agrumih v sušenju za mojo lastno uporabo. 
Oranžne pomaranče so še v "procesu", 
ostale so tukaj na "gasilski" sliki:
In še današnji venček za tokratno objavo:
Barve babice zemlje v medsebojni igri.
Všeč so mi moderne dekoracije in oblike venčkov, 
vendar pa prisegam v osnovi na pleten venček,
ko si vejice podajajo roke in sklepajo krog življenja.
In v pletenju zares uživam.
Za prepoznanje čudeža življenja ni treba daleč.
En preprost in odprt pogled na janeževo zvezdico je dovolj.
Kakšna stvaritev narave!
Moj poklon.
Da o vonju ne govorim.
Poboža tisti del notranjosti, 
kamor nobena beseda ne zmore.

In drobne rjave bunkice, nabrane ob morski obali
v julijskem večeru.
Ne poznam imena te rastline.
Vem pa, da te bunkice v sebi 
nosijo zavest prostranega maestrala in toplega sonca.

 In z vsem v tem stvarstvu je tako.
Vse ima zavest.
Zato naj nam ne bo vseeno, ker je vse - eno.

Lepo in radi (se) imejte, Tanja E.

torek, 23. november 2010

Blue angel


Tokratna voščilnica nosi mehko sporočilo modrega angela.
A kakšno?
Preden vprašaš, raje prisluhni. 
Sporočilo je že v tebi.
Dovoli si ga slišat.
This card brings a soft message of a blue angel.
What it is?
Before asking, rather listen.
The message is already in you.
Allow yourself to hear it.

Voščilnico prijavljam na dva izziva:
Tema tokratnega izziva 17 craftalnice so snežinke.
Voščilnico združujem tudi z izzivom blue christmas na Wild Orchid Challenge blogu.


Lep pozdrav, Tanja E.

ponedeljek, 22. november 2010

Ob obletnici poroke

Tokratna voščilnica je nastala za 50. obletnico poroke.
Dve bitji, ki ju je daleč nazaj povezala ljubezen.
Skupna misel in pogled v isto smer.
Dva človeka, a ena sled v pesku življenja.
Solze v očeh in ganjenost ob pogledu na prehojeno pot.

 Pomoč sem obljubila tudi za izdelavo naprsnih šopkov. 
Zelenje asparagus in kala sta bila obvezna sestavina, 
kot takrat, v poročnem šopku.
Roza je dodana za svežino in nežnost ljubezni.
 

In zdaj s čisto radostjo preklapljam na advent... 
Rezine pomaranč, pomela in limone že oddajajo svoj vonj iz pečice...
Topel pozdrav vsem, Tanja E.

nedelja, 14. november 2010

Zvezdice, zvezdice

Za izziv 16 craftalnice prijavljam še eno voščilnico, 
tokrat v barvi karamele.
   Zvezdice na ozadju sem embosirala, masivnejši beli zvezdici za dodatka
ob robu kroga sem naredila iz fimo air light bele mase.
Nastale so še tri manjše na isto temo.
 
Ptica v dlani angela in vseobsegajoči mir.
In znotraj tega miru glasba.

Zadnja fotografija je zamegljena, upam da ne moti, 
hotela sem poudariti le detajl ledenega leska, ki sem
ga ustvarila z drobnimi kristalnimi kroglicami.
Pozdravček! Tanja.

sobota, 13. november 2010

Mini



Mini serija za veliko veselje. 
Kako že se v paketke zavijejo izpolnjena hrepenenja
in spoznanja, da je vse na svojem mestu?...

Tudi v rjavi izvedbi so paketki  na saneh
in dotik drobnega angela.
Da posuje svoj čarobni zvezdni prah in...: "make a wish"!
Aja ne, pardon, kako že gre: "Your wish is my command".


Topel pozdrav vsem in hvala za obisk bloga.
With wings. :))

petek, 12. november 2010

Sporočilo skodelice

Voščilnica - skodelica za žensko, 
zaradi katere je ta svet lepši 
in predvsem bolj poln vsebin, ki podpirajo.
Ko vse drugo omahne. 

Spominjam se njene zgodbe, dolgo nazaj, ob pogledu na skodelico.
Preproste, a zelo sporočilne.
Vrtela je skodelico v roki.
Kaj vidiš?
Jaz jo vidim iz te strani, nekdo drug iz one.
Nekdo vidi predvsem ročaj, nekdo obliko, ki ni ravno pravilna,
nekdo drobne dodatke. 
Nekdo vidi belo barvo, 
spet drugemu se že cedijo sline ob predstavah o vsebini. 
Nekomu se razvijejo občutki pripadanja 
ob druženju s prijateljem ob toplem napitku, 
nekdo vidi kaj vse ji manjka, da bi bila popolna. 
Vsi pa gledamo isto skodelico.
Pogled skozi očala lastnih izkušenj, 
prepričanj, ki smo jih nehote vzgojili v sebi.
Pa največkrat še vemo ne.
Zgodbica je za vedno zaznamovala moj pogled na svet.
Zavedla sem se, da je to predvsem moj pogled.
Ki ga je možno spremeniti.
In še mnogo tega.
Vsak ima svojo lastno zgodbo, ki jo živi na sebi lasten način. 
Vse najboljše!

P.S. Pripenjam izsek iz voščilnice, ki sem jo prijavila na tretji izziv craftalnice
Ker takrat še nisem imela bloga, jo umeščam v to objavo, 
ker preprosto sodi sem. 
You really light up my life!  



sreda, 10. november 2010

Male pike poke

Kar tri princeske so srečnim staršem polepšale življenje.
Kaj polepšale.
Besede nič od tega, kaj se v resnici zgodi ne opišejo.
Radost, radost, radost! 
Voščilnice pa po želji:

In še dve oblekici.
Oblekici sta, kot običajno, krojeni po občutku.
Mehke barve za majhne kepice.

Drage pike poke, naj vam na vaši poti življenja 
vaša zvezdica sreče svetlo sveti!

Prijazen pozdrav, Tanja. :))

nedelja, 07. november 2010

Barva vanilije

je barva, ki me pokliče vedno znova...

Čestitka je izdelana po krasni predlogi, 
ki jo je pripravila Manuela za 16. izziv CRAFT-alnice.
 Dodala sem ji zeleno, ker obožujem te štampiljke borovih vejic.
Obe barvi mi dišita brez da zaprem oči.
Vanilija še mehko boža in toplo greje.

Droben angelček pri vrhu smrečice za tiste, ki ga opazijo.
 Tudi v življenju je tako.
Ko gledam ni nujno, da tudi vidim.
Torej odpiram oči, vedno znova.


 
Hvala za obiska mojega bloga.
Pozdravček :))

sobota, 06. november 2010

Malo drugače

Malo drugače...
Darilni list, ki bon skriva za polknicami.

p.s. Osebna imena sem z retuširanjem slike zbrisala.

Vsebina bona je vsaj zame zelo izvirna.
To bi tudi jaz.

V avtodomu pa bi prosim svoj ustvarjalni kotiček s pravljično raztegljivim časom.
In svoje najdražje.
Destinacija ni pomembna.
Zame je pomembno le to, da je pot podprta s svobodo, igro in toplino.
Prijazen pozdrav.

ponedeljek, 01. november 2010

Tri rojstnodnevne




Tri rojstnodnevne vočilnice tokrat. 
Čisto tematske in po želji.

  Za obdarovanca sporočilne.
Kot je lahko sporočilen pogled na drevesno vejo skozi okno.
Spreminja se skozi letne čase, 
odziva se na dogajanja v naravi,
kot mi sami.
Enkrat šelesti v vetru, 
drugič se pusti razvajati v soncu.
Z leti se krepi
in vse bolj jasno zavzema svoj prostor pod prostranim nebom.
Kot mi sami.
Zato ti pogled skozi okno na vejo, 
ki je rasla s tabo, lahko veliko pove...
 
In na koncu ena povsem preprosta, 
kot je bila želja sama.
Samo slika ciklame je bila nujna. 
Ker ta dedek obožuje ciklame.
Kdo ve, kakšna zgodba v zvezi z njimi ga greje.
Lepo...
Mene so ciklame spomnile na rek, 
ki gre približno takole:
"Odpuščanje je vonj, ki ga vijolica spusti peti, ki jo je pohodila..."  

With love.