Mehkoba pripadanja

Namesto komentarja k tokratnima poročnima voščilnicama:

                                                                          Lord Byron

 Samota

Razmišljati na skalah tik prepada;

počasi stopati skoz gozdni mrak,

kjer so stvari, ki človek jim ne vlada

in kjer ni hodil še njegov korak;

za čredo divjih koz skoz siv oblak

v neznano plezati po gorski steni;

strmeti v slapa belogrivi trak -

to ni samota - to samo pomeni

pomenkovati se z Naravo v vsej lepoti njeni.

A v hrupu, v gneči gledati, čutiti,

živeti med ljudmi in od spoznanj

utrujen tujec v tujem svetu biti,

brez koga, ki bi bil dom tvojih sanj,

brez koga, ki bi ti bil sreča zanj,

brez koga, ki kot ti ta svet zaznava,

ki bi, ko umreš, smejal se malo manj

kot ves ta svet, ki zdaj te obletava -

to je res biti sam, to je samota prava.

Imejte (se) radi...