petek, 31. december 2010

Srečno v letu 2011!

Naj ti bo leto, ki prihaja najboljše doslej.
Naj se ti odpirajo vrata pravih priložnosti
in naj te življenje polno podpre tam, 
kjer poješ svojo pesem.
Naj ti mlad veter prinese spremembe,
ki si jih želiš
in zvezdno nebo uresniči želje,
po katerih hrepeniš.
Remember you.

Srečno 2011! Tanja.

nedelja, 26. december 2010

Spoznanje

Je čas obdarovanja. Globlje pozornosti. Toplejše naklonjenosti. Je obdobje, ki ponuja več časa za razmislek o sebi. Pravzaprav ga zahteva. In že ves dan nekaj pronica skozi mene, kot droben izvir sladke vode v plitvini morja, tam, kjer mehki valovi oblizujejo morsko kamenje. 

Je sploh kakšno darilo dragocenejše, kot je spoznanje? Spoznanje o tem, da je v tem trenutku vsa resničnost, ki jo v resnici imam. Da je ta trenutek to, kar v resnici življenje je. Da je vse, razen tega trenutka, forma slik in vtisov, skupek misli ter neskončnih verig čustvovanj. Da največkrat živim povsem pogojeno, saj delujem in se odzivam na osnovi teh zgostitev. Zato me v "zdaj" mnogokrat zares sploh ni. Da se zapletam v kotičkih svojih možgan in plavam v valovih svojih čustev. Da preprosto pozabim na tisto svojo čisto osnovo, kar v resnici sem. Jaz in tudi ti. In to kljub temu, da dobro vem, da možgani niso zanesljiv vir življenja. Velikokrat me zavedejo po svoje, kot masivna reka, ki si utre svojo strugo. In nato se zlije še v morje čustev, ki ima svojo plimo in oseko... Posledično verjamem o sebi to, kar sem kdaj izkusila. Resnica pa je največkrat neslutena.

Včasih me tak zapis preprosto iritira na polno. "Stokrat slišano", se mi utrne prevzetno visoka misel, ki se v resnici plazi pri tleh. Znotraj mene se dvigne čudaški človeški odpor in želi vzvišeno zamahniti z roko. A nekaj, kar je v resnici "jaz" se zgane. Kot zvonček, ko prebije plast pomladnega snega. In iščem prve tople sončne žarke, saj zdaj že vem, da se skozi njih svetlobo zavem, kako zelo sem v takih trenutkih v resnici zelo daleč od sebe. In si pomanem notranje oči. Spomnim se sebe.

Ustvarjanje mi omogoči, da vstopim v ta trenutek, skozi vrata v vertikalni svet, katerega globina se razteza v vse smeri. Znotraj na videz omejenega trenutka je v resnici brezmejna dvorana vesolja, prostrana in nepopisno živa. Potopim se v ta barviti svet, kot potapljač v podmorski svet. Ko se naužijem lepot in na dnu naberem bisere, se "vrnem" in opazujem ustvarjeno. Lepota življenja je nepopisna.
Nekaj dni nazaj sem sinu ob preigravanju kitare podelila to svojo resnico, da je po moje bistvo igranja v tem, da prisluhneš kitari in njeni melodiji, ki jo izvabljaš iz strun. Da prisluhneš noti, kako želi biti zaigrana... Slišal me je! Povsem sem obstala, ko je ponovno zaigral. Prvič tako. Da se je potopil v svojo lastno dvorano vesolja sem se zavedla takoj, saj ga je lastno igranje ganilo do solz. "Kako je bilo pa to lepo..., je  zašepetal medtem ko je brisal  svojo orošeno očko. Pri osmih letih in pol...
Po takih darilih v resnici hrepenim. Ni jih možno zaviti v papir, še manj kupiti. Osrečijo pa bolj, dlje in globje. Sežejo do tja, kjer izviram. V tem času vam želim čim več takih daril.

Objem in čista želja: Feel good! Tanja E.

petek, 24. december 2010

Toplina in mir

Iz vsega srca ti želim topel Božič, 
tak ki pogreje dlani in srce,
naj bo tudi miren, 
saj iz miru se porajajo najdragocenejši darovi 
in življenje v celoti.

Topel pozdrav, Tanja E.

sreda, 22. december 2010

Pikica

V predbožičnem ustvarjalnem toku 
sem v pravljici, med kupčkom svetlečih se bunkic,
z užitkom ustvarjala čestitko za rojstvo deklice.
:)
Barve roza, kot je roza dišeča prva pomladna vrtnica, 
nežna kot svila in osupljivo lepa...
Rumena, kot je rumeno veselje na cvetočem sončnem travniku.
In nekaj bele, kot je bel snažen list papirja,
ki čaka, da prve črke začnejo pisati zgodbo nekega življenja.
Pikica, lepo in izpolnjeno bivanje na planetu Zemlja ti želim.
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 19. december 2010

Mir

Vtis narave pušča sled miru.
Ki je najboljše hranilo za bitje znotraj.
Velikokrat hitim v želji po občutenju miru v sebi 
in sem kot mačka, ki lovi svoj rep.
Če bi se ustavila, bi ga začutila.
 
Vseprisoten je.
 
Naj živi skozi nas v tednu, ki prihaja. 
Topel pozdrav, Tanja. :)

sobota, 18. december 2010

Nekaj zaporednih not

Glasba zmore več. 
In globje.
S svojim valovanjem lahko zmehča, 
kar je trdo. 
Lahko povrne spomin na smisel
takrat ko se zdi, da ga nikjer ni.
Samo nekaj zaporednih not je potrebnih včasih... 
Sama imam množico takih zaporednih not.
Pri tej pesmi zame prve tri povsem zadoščajo,
da se barva notranjosti začne barvati v meni lastne barve.
Gospa, ki je naročila to voščilnico,
je bila preprosto Lučka. 
V tem mojem (pre)napornem tednu me je v trenutku spomnila,
da so nekje v ozadju, a trdno na podlagi ljudje.
Ljudje.
Ki jih ne poznaš, a takoj, ko jih srečaš,
spregovoriš z istim jezikom.
In tudi če bi molčal, 
bi v tišini bil užitek prisotnosti.
Ljudje, katerih prisotnost ne izčrpava do onemoglosti,
ampak krepi na polno.
Gospa Lučka, starši so preprosto vedeli, 
kakšno ime naj vam dajo.

Topel pozdrav! Tanja E.

P.S. Voščilnico prijavljam na izziv 19 craftalnice.

sreda, 15. december 2010

Malo drugače

 Namesto šopkov - drobni aranžmaji na rezini pomaranče.
S pridihom zelenja in majhnih prazničnih dodatkov.
Malo drugače. 
Ker malo drugače pristaja.
In širi okvire znanega.
Tudi na tako navidez neznatnih temah, 
kot so šopki za na mize gostilnice.
Naj komu res polepšajo dan in
nezavedno sprožijo to širitev "lastne ograje" navzven.
Ampak seveda najprej velja to zame...
No, saj je na koncu koncev vse najprej zame.
Ker sicer mi ne bi padlo na pamet.  :)
Velik pozdrav, Tanja E.

ponedeljek, 13. december 2010

Mehak preplet

Svetlo modra, kot je modra prostranost in razsežnost sinjega neba.
Temno rjava, kot je rjava korenina trdne prizemljenosti.
In barva svetle vanilije za mehko prepletanje obeh svetov.
Za njuno sožitje.

Topel pozdrav, Tanja E. :))

četrtek, 9. december 2010

Toplina

Tople volnene nogavičke so motiv, 
ki vsako leto želi na nekaj mojih prazničnih čestitk.
Tudi letos so me poklicale.
Povežejo me z občutenjem toplega vzdušja v domu,
ko se srce umiri v svojem lastnem ritmu
in je lepota življenja vseprisotna.



Voščilnico prijavljam na 18. izziv craftalnice.
 Topel pozdrav, Tanja E.

sreda, 8. december 2010

Utrinek celote

Kot droben beli ptiček v dišečem božičnem drevescu.
V soju svoje lastne svetlobe.
Predan realnosti trenutka, ki se razgrinja pred njim.
V stanju, ko preprosto obstaja. 

To sem želela, da diha iz te voščilnice.
  
Trenutek, ko skozi vse puzzle zaslutiš celoto in zagledaš sadež.
Zrasel na drevesu spoznanj.
In si v pretoku.

Za sliko pa glasba. 
Utrinek ritma življenja, ki poganja stvarstvo.
Če zapreš oči, ga v sebi gotovo slišiš...
Tanja E.

torek, 7. december 2010

With wings

Naj mehko zaprhuta v prostor to, kar utripa v srcu.
In melodija, ki zveni med zvezdami neba, naj to podpre. 
Brezpogojno.

Ta detajl srca je za vse tiste, 
ki vas nosim v srcu.
Ni potrebe po imenih.
Prepoznali se boste tudi brez tega.
Topel pozdrav, Tanja.

The detail of the heart is for all those I carry you in my heart.
No need for names.
You will recognize yourself without that.
Warm regards, Tanja.

sreda, 1. december 2010

Jasnost

Jasnost utripa v tem venčku.
Čistost barv, ki ne pušča vprašanj.
Ampak vtise jasnosti in moči, ki iz nje izhajajo.
Zato bi tudi bila vsaka nadaljnja beseda na tem mestu samo približek...
 

 Objem, Tanja.