petek, 30. december 2011

Hvaležnost

Melodija letošnjega leta počasi izveneva. 
Tipke na klavirju upočasnjujejo svoj ritem, 
čeprav se zdi, da vrtiljak življenja te dni še pridobiva na hitrosti. 
Pogled mi skozi okno pobegne preko zasneženega gozda,
tja čez obzorje, v osrčje večerne zarje. 
Kot majhne iskrice v meni jasno zasvetijo vtisi dogodkov, 
situacij, ki so se preigravali v melodiji tega iztekajočega se leta. 
Po notah, ki jih je pisal veliki skladatelj. 
Prevečkrat še pozabim nanj. 
Oživijo vtisi, čustva, zagozdena v določenih situacijah, 
dogodki ponovno dobijo barve, 
kot bi jih barval Bojan iz otroške risanke... 
Zavestno jih polagam nad črto, 
pod katero namestim hvaležnost, kot skupni imenovalec. 
Z lahkoto mlade balerine nad črto zavihtim 
v mojih očeh pozitivne vtise, ljudi, povezane z njim. 
Težje, res težje gredo nad črto dogodki, situacije, 
ki sem se jim dovolila odzvati z bolečino. 
Kako lahko je biti hvaležen za dobro, 
za tisto manj dobro je do hvaležnosti potrebno garati...
 "Videla" pa sem tudi kar nekaj nehvaležnosti.
Ko ljudje ne čutijo hvaležnosti, 
vsaj ne na tak način, kot si to predstavljam jaz.
Zame je to odsotnost srca.
Tu so bili zato, da me spomnijo name.
Name.
Ker, ko sem v srcu, 
dogodki pridejo in grejo,
in konec dneva sem mir.

Naj vas v teh dneh še posebej intenzivno preveva mir znotraj.
Ker v miru je doma prava radost, 
je doma zdravje, je doma ljubezen.
Vse to vam želim. 
In sebi še posebej.
Topel pozdrav, Tanja E.

ponedeljek, 19. december 2011

Drobni čudeži


 Živiš lahko na dva načina.
Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. 
Lahko pa imaš vse za čudež (A. Einstein)

Topel pozdrav v teh čarobnih dneh 
pričakovanja Božiča,
ko hrup ljudi mehko brišejo bele snežne sledi...
Tanja E.

ponedeljek, 5. december 2011

Drobna ročica

Drobna ročica, 
ki mehko raziskuje nov prostor okoli sebe.
In ko najde moj prst ter ga stisne k sebi,
je trenutek popoln.
Vse je v njem, kar resnično obstaja.
In polna izvorna tišina v ozadju, 
iz katere vse izhaja.
Vsa doživljanja se zožijo na ta stisk drobne ročice,
kot bi na fotoaparatu stisnil zoom do konca.
Tu sem.

Tokratna craftalnica izziv 44# je shabby chic.
Pravzaprav ne vem, če si to temo prav razlagam. 
Meni ta tema deluje predvsem v nekem baročnem razkošju
ter "šik". In nastala je tale čestitka.

In topel pozdravček vsem, Tanja E.


sreda, 30. november 2011

Čarobnost adventa in žreb bombončka

Pozdravljeni!
Izraz besede v času adventa vsaj pri meni malce ponikne,
saj se intenzivnost doživljanja vsega,
kar se ne da ravno najbolje ubesediti,
v času adventa pri meni pomembno poveča.
In letos je ta globina pridobila zelo v svojo vertikalno dimenzijo...
Moj letošnji adventni venček je želel snežno-zimski izraz,
ozaljšan s toplino ognja svečke.
Lanski je imel svojo zgodbo, skupna jima je zvestoba pletenju
venčka, 
kjer si vejice zelenja podajajo roke in sklepajo krog življenja.

Želim vam lep čas adventa,
tak, ki vam bo prinesel odtenek miru več
in zloščil pogled,
da bo ostal ali ponovno postal iskriv in čist.

Danes pa sem tudi žrebala dobitnico
bombončka iz prejšnje objave.
Brez komisije, na prvo roko,
ker o tistih "random variantah" (še) nimam pojma:))
Bombonček prejme..Klara!!
Klara, z veseljem ti čestitam, upam, da ti moj bombonček pride prav.
Na moj mail mi prosim pošlji svoj naslov.
Sicer pa vsem ostalim hvala za vse prelepe komentarje, 
ki so se me res dotaknili.
Naj se vsa lepota in milina, ki ste ju vtkali v zapisano,
vrne tudi k vsem vam, pomnožena in ojačana tako, 
da vam bo zarisala nasmeh v srce...
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 6. november 2011

Rojstvo... in bombonček/a give away

Zavoljo ljubezni si se rodil, otrok moj.
Najbolj zaželen - zavoljo velikega pričakovanja.
Najboljši - zavoljo velikih želja.
Najlepši - zavoljo velike ljubezni.
Neža Maurer
Drage moje blog prijateljice, kar nekaj vas me je po 
mailu vprašalo, kod se zadržujem zadnje čase.
Zato sem se ne glede nato, da sem namen mojega bloga
opisala v moji prvi objavi, 
in da ta res ni namenjen mojemu sicer zasebnemu življenju, 
vseeno odločila, da veličastnost mojega 
tokratnega dogajanja v delčku podelim z vami.
Na kratko, a zato naravnost iz srca, 
in z neskončno hvaležnosti Življenju 
vam zato sporočam, da sem bila v ponedeljek, 
dne 24. 10.  blagoslovljena 
z rojstvom srčno pričakovane deklice.

Odprtega srca se v celoti prepuščam toplemu vrtincu ljubezni in užitkov v mehkobi, pripadanju ter prisotnosti tega trenutka.
Zato bo mojih komentarjev na vaših blogih nekaj časa manj, bom pa z veseljem spremljala vaše čudovite izdelke.

Dodajam fotografijo detajla šopka, ki je bil v svoji mašnici začinjen s krasnimi drobnimi copatki.
P.S.Takoj sem pomislila na Majo (polipap) in si zlahka predstavljala kaj takega izpod njenih čudežno ustvarjalnih  prstov.

Hkrati s to objavo ugotavljam, da je
oktobra moj blog praznoval prvi rojstni dan,
tudi sama sem ga praznovala
in ta objava je 100-ta po vrsti.
Prav lahko bi jih bilo veliko več, 
a nekako ne objavim, 
če čestitka ne nosi neke svoje zgodbe.
Zato sem se odločila, da vam ob vsem tem kupu 
sovpadajočih dogodkov podelim majhen
bombonček za čas, ki prihaja.
V škatlici iz te objave bo zato loček z drobnimi kristali, s katerimi v zimskem času ustvarjam leden videz na čestitkah, kot na tej tukaj, ali pa sladkorni videz, kot je na naslovni sliki bloga. Dodala sem 10 belih trdih strukturnih papirjev, velikosti A5 in 6 zelenih papirjev različnih odtenkov iste velikosti. V paketkih so izseki večjih snežink,  pa manjših, belih drobnih angelčkov, belih in rdečih zvezdic, večjih ter manjših, vejic zelenja in manjših deteljic, vse v odtenkih zelene, kot so dodani papirji. Priložila sem tudi okroglo papirno čipko in zavitek srebrne drobne ketnice. Pa štiri doma spečene bele fimo gumbe in šopek umetnega zelenja kot smrečja. Slednjega na čestitko pritrdim z vročo lepilno pištolo. In za srečo dobitnici še mojo čestitko štiriperesno deteljico iz te objave.

Bombonček bom žrebala 30. 11. 2011.
Pri žrebu lahko sodelujete tudi, če niste spremljevalec mojega bloga, ker spremljevalci mojega bloga so tisti, ki se tako sami odločijo. Pogoj za sodelovanje je ta, da se oglasite v komentarju pod to objavo. Za vse, ki boste komentar prvič oddali na mojem blogu pa je dodaten pogoj ta, da poveste še katera moja objava in zakaj vam je najljubša. Za vse "stare znanke" pa je torej dovolj le poljuben komentar pod to objavo.

Tudi tokrat vam pošiljam preprost in topel pozdrav, ozaljšan z veliko mehkobe, topline in ljubezni, Tanja E.


ponedeljek, 3. oktober 2011

Roza


je v meni spodbudil roza izvire, 
ki tako ali tako nikoli ne presahnejo...
 
S čistim užitkom sodelujem in vas vse, 
ki se ustavite na mojem blogu,
res toplo pozdravljam, Tanja E.

sobota, 24. september 2011

Kot pomlad zelena

Kot pomlad zelena poročna naj bo...
 Rojena iz globokega hrepenenja po 
čutiti tisto nekaj znotraj, kar zapolnjuje prazne, prazne vsebine,
zmehča tisto, kar je otrdelo zaradi neizrečenosti,
sprosti tisto togost znotraj, ki je zatesnila sama sebe,
vnese tisto gotovost, ki te poravna tam, kjer se kriviš
kot zatrdela palica... 
Kar odpira težak pogled in razširi dih.
Kar daje vse.
In ne pričakuje. Nič.
Se vgnezdi v srce...
In neslišno riše najgloblje brazde v zgodbi življenja.
Največkrat kot tihi opazovalec,
saj pozabljamo...
Ko plešemo po zvezdni poti brez zavedanja.
Ko omahnemo v dremež, 
kot majhen dojenček po toplem obroku.
Omamljeni s prvo stvarjo, ki nas "osreči".
Toda hrepenenje znotraj ohranja svoj zven.
Zaznaš ga v nemirnih nočeh skozi 
neizrazite podobe, ki se rišejo na stene zidov.
Skozi subtilno zaigrane note v ljubi pesmi.
Ker...
Ljubezen je stanje človeka in
ni odvisna od sočloveka.
Vse ostalo so potrebe, oznake, pogojenosti.
Identifikacije, ki niso niti nalepke.
In še kaj.

Da bi znali lastno hrepenenje zapolnit 
pri samem izviru vam tokrat želim.

Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 9. september 2011

Morje...

Tokratna craftalnica je za inspiracijo izziva 
ponudila dve odlični fotografiji.
Izbrala sem drugo. 
Ker bila mi je navdih v smislu prostora in prostranosti,
ki ju lahko začutim ob morju...
Peščene zavese, ki lahno valovijo ob oknih
so me spomnile na droben pesek ob vznožju valov, 
ki ga le-ti mehko nosijo nazaj in naprej...
In starinsko leseno ogrodje mize na vse naplavine,
za katerimi tako rada brskam po obali...
Kombinacija belega pohištva na od sonca razgaljene
in belo bele skale na meni ljubih obmorskih kotičkih...
Nekaj malega zelenja pa na tiste čudovite rastlinice, 
ki med skalnimi špranjami posrkajo dovolj vitalnih
snovi za svoj čudežen obstoj.
In blazinice na sedežni na tisti spokojen občutek ob morju,
ki mi omogoča, da z dopusta ponavadi prinesem zapise in
se ob dolgih zimskih večerih doma čudim, 
kdo jih je v čas zapisal preko mene...
Vse to sem združila v tole čestitko.
Ki sem jo s srcem naredila čisto zase, saj letos
zaradi okoliščin nisem bila na morju, kar je prvič od
moje rane dojenčkaste dobe....
Poslikala sem jo v soju sonca, 
kot take vrste čestitki tudi najbolj pristaja.
In ker k morju zame pristaja Oliver Dragojević,
postu dodajam link do njegove skladbe o morju...
Ene izmed njegovih mnogih. Katerakoli bi pristajala...

In včeraj sem po pošti dobila čudovit Dianin paketek, saj
sem bila na njene blogu izžrebana kot srečna 
dobitnica čudovite torbe.
Res mi je všeč, Diana, še enkrat najlepše hvala.

Topel pozdrav, Tanja E.

sobota, 3. september 2011

Ljubezen


Ljubezen zna vstopiti tam, kjer ni ključa,
ni vrat, ni vhoda.
Po svoje prodira,
svoje poti ubira in
kljub svoji nežnosti pušča neizbrisno sled...

Na tokratni poročni čestitki sem 
uporabila idejo dveh srčkov, 
ki ju je prikazala Valita.
 Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 19. avgust 2011

Čestitka za dojenčico in štorklje...

Te dni sem ustvarjala čestitko za dojenčico.
Mehko sem jo ovila v roza barvo, barvo srca,

ker tam, v srcu, otrok zraste, še preden se sploh rodi, 
velikokrat tudi še preden se sploh spočne.
In ta deklica je otrok srca...

Ker k objavi tematsko prav pristaja, 
dodajam še fotografije mojega domačega kraja, 
ki ga je tri dni nazaj obiskala jata štorkelj.
Doma sem v Mislinjski dolini na Koroškem, 
torej veste, kako zelo nenavadno je, 
da se tu ustavi sploh kakšna štorklja,
prelet jate 25-tih mogočnih ptic pa je sploh 
bila dogodivščina posebne vrste.

Ko so prhutale nad mano in mojim navdušenim sinom
je Uršlja gora v ozadju ustvarila povsem drugačen odsev.
Vsaj meni se tako zdi.

No, naključij pač ni in tudi te štorklje so očitno imele 
dober razlog za svoj celodnevni postanek na našem koncu. :))
Radodarno jih pošiljam vsem vam, 
ki vam v srčku že kaj raste...
Topel pozdravček, Tanja E.

petek, 12. avgust 2011

Babica Zemlja


Babica Zemlja je v zdravilne zeli vrasla 
svojo modrost in vedenje o življenju,
v njih celice je skrivnostno vtkala svoje 
kapljice iz izvira samega z vonjem po sebi sami...
V bit kristalov je dahnila prvinsko svetlobo, 
iz katere smo tudi mi in
s palico izkušenega dirigenta v njih zanetila utrip, 
ki krepi in ustvarja rast... 
In podarila nam je les, 
ki v času rasti s svojo hara linijo 
sporoča nekaj tudi naši hrbtenici v širšem pomenu besede,
če to le znamo videti in začutiti,
ustvarja kisik za naš dih, ki je osnova življenja
in bivanja v trenutku...

 Ustvarjati rojstno-dnevno čestitko za par, 
ki ju ti elementi nagovarjajo v vsakodnevnem življenju 
na njun lasten način, 
je zato zame bil čisti užitek.
Topel pozdrav, Tanja E.

torek, 2. avgust 2011

Note in glasba

Tokrat sem ustvarjala za študenta glasbe, 
nežna, v kombinaciji bele oranžne in turkizne je bila želja.
Naj golobčki nosijo note na notno črtovje...
Hortenzijo sem naprintala in pobarvala z barvicami 
ter krednimi pasteli.
Pisala sem kot vedno s tole belo konturo,
po tem me je v prejšnji objavi spraševala Amikadeja.
Violinski ključ sem najprej narisala z brezbarvno konturo,
posula z bleščicami in posušeno izrezala.


Za istega fanta je pred dvema letoma nastala pa takale,
v isti barvni kombinaciji.

Topel pozdrav, naj vam srce igra...Tanja E.

sobota, 30. julij 2011

Hvaležnost

Trenutki današnjega dneva so stkani iz hvaležnosti,
saj sem bila deležna prečudovitega paketka, 
ki mi ga je dostavila prijateljica:))...
In prav v tem občutenju 
je prišla prošnja za prav posebno zahvalno čestitko.
 Ustvarjala se je kar sama...
 Hvaležnost je tista energija, 
ki odpira, ki omogoča, ki radosti in bogati...
 Je kot kvas, ki omogoči, da iz zmesi 
moke, vode in soli nastane dišeč kruh...
Odprimo torej oči in bodimo (več in bolj) hvaležni.
Jaz sem.
Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 22. julij 2011

Srebrni lesk

Ko bele ptice sanj razprejo krila v nebo,
ko je srce lahko da leti,
in ko so tvoje lastne zvezde trdno sidrane v resničnosti,
imaš v roki čarobno paličico, iz katere se usiplje srebrni lesk...

 Ne gre torej za velike magične skrivnosti, 
saj... najboljše stvari se nam dogajajo, 
ko znamo imeti radi, ne le pasivno čakamo, 
da nas imajo radi najprej drugi ,
ko je naše srce v pretoku,
ko se zavemo svojih darov in talentov in 
jih uresničujemo v realnosti ter 
izpustimo svoje sanje iz področja mentala na plano, 
med ljudi, na zrak...
Čestitka je (tudi) za tokratni izziv craftalnice
saj vsebuje čipko in pikice.

Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 17. julij 2011

Mehkoba v barvah


Ko s prsti kratko preskakujem svoje zaloge papirja,
kot razigrana deklica čez številne majhne morske valove,
me z diskretno magnetno silo intuitivno pritegnejo
(spet) te iste barve.

Mehke in tople, osredinjene v svojem šepetanju
in blage v svoji naravnosti.
Nekaj kričečih preskočim, 
kot bi na njih tlela rahla žerjavica.
Danes delam nekaj čisto zase, 
zato izberem take, ob katerih se počutim,
kot v toplem domačem naslonjaču
z ničemer primerljivim občutkom, 
da so se vsa hrepenenja prelila v moje morje vsakdana.


Raje imam take, ki pustijo, da se človek ob njih sam pomane,
kot tiste, ki drezajo same.
Raje tiste, ki s svojim mirom pustijo sled, 
kot tiste, ki zarijejo svojo zgodbo... 
 Tudi pri ljudeh spoštujem prav take barve naravo.


Čestitka vsebuje čipko in pikice, 
zato jo prijavljam na tokratni izziv Craftalnice.
Medvedek in gumbek sta iz domače fimo peke.
Zato se mi zdi, da pobožata še bolj.
(p.s. ta nežno lila se žal ne pusti 
v svojem originalnem odtenku ujeti v moj fotobjektiv...)
Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 15. julij 2011

Veličastnost življenja

Tokratna čestitka je za ljubiteljico Egipta in raftinga.

 Te dni prebiram meni ljube, že ničkolikokrat prebrane dele knjig in
pod vtisom mojstrskih besed meni na kožo pisanih zapisov tega, 
kar človek v resnici je, 
se mi zazdi, da nimam kaj smiselnega dodati.
Zato v besedi kaj več kdaj drugič.
Morda "le" to: veličastnost življenja se nam 
razrije povsod, kjer jo poiščemo. 
Zato nam ni treba zreti v mogočne piramide
ali okušati neponovljive trenutke pluskanja divjih voda 
po od radosti razgretih licih.
Trenutek zavedanja na domačem dvorišču zadostuje. 
Naj tale pesem doda kanček tej veličastnosti.
In... lepo se imejte, kjerkoli ste! Tanja E.

torek, 5. julij 2011

Na zelenem igrišču

No tematike za tole pa ni kaj uganjevati, ane?
Imejte se lepo in 
s pravo taktiko ter izbranim tempom 
vodite "svojo žogo" do željenega cilja...
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 3. julij 2011

sobota, 2. julij 2011

Spomin


...nate, ki si del mene, kot moje srce. 
Nate, ki me objameš v toplem jutranjem sončnem žarku
in ki v lahni sapi večera poljubiš moja otroka pred spanjem…



Spomin na 28. junij 1991 je te minule dni v meni ponovno 
oživel nepozabne in težke zareze v mojo realnost,
ki so moje življenje v najglobljem temelju spremenile,
skozi trpljenje sprožile nikoli končan proces 
preobrazbe mene kot človeka,
preko nenadomestljive in trajne izgube 
pa povsem predrugačile moje dojemanje stvarstva 
in naše vloge v njem.
 Osamosvojitvena vojna….mejni prehod Holmec…ubit…
Trenutek, ki mi je na pragu mojih študentskih let sesul vse, 
kar sem do takrat poznala in vedela.
Sledila je dolga doba dojemanja, 
da to niso (pre)hude sanje, iz katerih se nikdar ne zbudim.
Da res nikoli več ne prideš čez domači prag.
In prineseš svoje sonce.
Da je vse, kar sva kot otroka istega gnezda imela, 
ostalo le v srcu, ujeto v nasmejane družinske albume 
in za vedno vtkano v nepozaben spomin, 
ki sem ga za dolga leta zaklenila tudi pred sabo.
Povezava v srcu pa je ostala. 
In naš morski zaliv, kjer sva skupaj raziskovala 
morsko dno tudi danes enako poljublja morsko obalo…
 In na moje poteze obraza tiho riše mehkobo. 
Kot si jo znal samo ti.
Vedno, vedno te bom pogrešala.




Topel pozdrav, Tanja E.