Mehkoba v barvah

Ko s prsti kratko preskakujem svoje zaloge papirja,

kot razigrana deklica čez številne majhne morske valove,

me z diskretno magnetno silo intuitivno pritegnejo

(spet) te iste barve.

Mehke in tople, osredinjene v svojem šepetanju

in blage v svoji naravnosti.

Nekaj kričečih preskočim, 

kot bi na njih tlela rahla žerjavica.

Danes delam nekaj čisto zase, 

zato izberem take, ob katerih se počutim,

kot v toplem domačem naslonjaču

z ničemer primerljivim občutkom, 

da so se vsa hrepenenja prelila v moje morje vsakdana.

Raje imam take, ki pustijo, da se človek ob njih sam pomane,

kot tiste, ki drezajo same.

Raje tiste, ki s svojim mirom pustijo sled, 

kot tiste, ki zarijejo svojo zgodbo... 

 Tudi pri ljudeh spoštujem prav take barve naravo.

Čestitka vsebuje čipko in pikice, 

zato jo prijavljam na tokratni izziv Craftalnice.

Medvedek in gumbek sta iz domače fimo peke.

Zato se mi zdi, da pobožata še bolj.
(p.s. ta nežno lila se žal ne pusti 
v svojem originalnem odtenku ujeti v moj fotobjektiv...)

Topel pozdrav, Tanja E.

Naj metulj v tebi poleti...

Naj bodo (dane) barve...in...

stopiti iz običajnih barvnih okvirjev,

je klical tokratni izziv Klavdije.

Izdelek je seveda čestitka/voščilnica...

Motiv je metulj v igri barv.

Ki je poletel izven svojih okvirjev.

 Ker je preobrazba gosenice v metulja preprosto 

čudovit prikaz tega,  

kako dozorevamo svoji resnični podobi naproti,

če le pustimo procesu, 

da na liste življenja piše svoje zgodbe v lastnem ritmu.

 

 Da je esenca nas samih,

tudi takrat, ko smo "težki" in pri tleh, 

v resnici lahkotna in barvita.

 

 Gosenica v sebi gotovo sluti metulja...

 Zato sta nastali še dve s tem sporočilom.

 

 Naj metulj (tudi) v tebi poleti...

  Topel pozdrav, Tanja E.

Izbire srca

Spomni se, vedno znova. Izbiraj s srcem. 

Ker... svoje izbire živimo. 

Iz njih so spleteni trenutki našega življenja.

 In če izhajajo iz srca, 

ga povratno tudi podpirajo. 

                                                                      Tanja E.

Najini poti sta se dotaknili v brezčasju, 

kot žitni klasi ob nihanju v vetru.

Dotaknili že zdavnaj nekoč nekje

izza tega časa in prostora.

Čutim to isto sonce, ki naju greje.

Nekaj živi med nama,

nekaj kar poraja življenje in naju povezuje,

kot povezuje kvas moko in vodo v kruh.

Okus dodaja vsak pogled v tvoje oči.

Takrat se srečava duši, ki se imava - radi.

Metulj in cvetje

Zakaj metulj? Ker se jemlje na lahko...

Tega si zase kdaj želim tudi jaz.

Cvetje pa zato, ker tako zelo nazorno kaže na proces rasti v naravi.

Cveti točno takrat, ko je čas za to... 

Do takrat pa potrebuje splet pravih pogojev za rast.

Zveni komu znano?

Ploščico iz fimo mase prijavljam na pisan izziv Klavdije Kurent v "svetu njene ustvarjalnosti".

Uporabiti je bilo potrebno 10 barv: svetla turkizno modra, bela, sivorjava, oranžna, rumena, svetlo roza, jabolčno zelena, konkretna pink roza, travnato zelena, svetla mešanica med turkizom ultramarin modro.

Izdelek je lahko v poljubni tehniki, iz poljubnega materiala...Pomembno je bilo le ujeti odtenke barv in  uporabiti vseh 10 barv skupaj na enem izdelku, ki ni večji kot 5 cm x 5 cm.
Prijazen pozdrav, Tanja E.