petek, 31. december 2010

Srečno v letu 2011!

Naj ti bo leto, ki prihaja najboljše doslej.
Naj se ti odpirajo vrata pravih priložnosti
in naj te življenje polno podpre tam, 
kjer poješ svojo pesem.
Naj ti mlad veter prinese spremembe,
ki si jih želiš
in zvezdno nebo uresniči želje,
po katerih hrepeniš.
Remember you.

Srečno 2011! Tanja.

nedelja, 26. december 2010

Spoznanje

Je čas obdarovanja. Globlje pozornosti. Toplejše naklonjenosti. Je obdobje, ki ponuja več časa za razmislek o sebi. Pravzaprav ga zahteva. In že ves dan nekaj pronica skozi mene, kot droben izvir sladke vode v plitvini morja, tam, kjer mehki valovi oblizujejo morsko kamenje. 

Je sploh kakšno darilo dragocenejše, kot je spoznanje? Spoznanje o tem, da je v tem trenutku vsa resničnost, ki jo v resnici imam. Da je ta trenutek to, kar v resnici življenje je. Da je vse, razen tega trenutka, forma slik in vtisov, skupek misli ter neskončnih verig čustvovanj. Da največkrat živim povsem pogojeno, saj delujem in se odzivam na osnovi teh zgostitev. Zato me v "zdaj" mnogokrat zares sploh ni. Da se zapletam v kotičkih svojih možgan in plavam v valovih svojih čustev. Da preprosto pozabim na tisto svojo čisto osnovo, kar v resnici sem. Jaz in tudi ti. In to kljub temu, da dobro vem, da možgani niso zanesljiv vir življenja. Velikokrat me zavedejo po svoje, kot masivna reka, ki si utre svojo strugo. In nato se zlije še v morje čustev, ki ima svojo plimo in oseko... Posledično verjamem o sebi to, kar sem kdaj izkusila. Resnica pa je največkrat neslutena.

Včasih me tak zapis preprosto iritira na polno. "Stokrat slišano", se mi utrne prevzetno visoka misel, ki se v resnici plazi pri tleh. Znotraj mene se dvigne čudaški človeški odpor in želi vzvišeno zamahniti z roko. A nekaj, kar je v resnici "jaz" se zgane. Kot zvonček, ko prebije plast pomladnega snega. In iščem prve tople sončne žarke, saj zdaj že vem, da se skozi njih svetlobo zavem, kako zelo sem v takih trenutkih v resnici zelo daleč od sebe. In si pomanem notranje oči. Spomnim se sebe.

Ustvarjanje mi omogoči, da vstopim v ta trenutek, skozi vrata v vertikalni svet, katerega globina se razteza v vse smeri. Znotraj na videz omejenega trenutka je v resnici brezmejna dvorana vesolja, prostrana in nepopisno živa. Potopim se v ta barviti svet, kot potapljač v podmorski svet. Ko se naužijem lepot in na dnu naberem bisere, se "vrnem" in opazujem ustvarjeno. Lepota življenja je nepopisna.
Nekaj dni nazaj sem sinu ob preigravanju kitare podelila to svojo resnico, da je po moje bistvo igranja v tem, da prisluhneš kitari in njeni melodiji, ki jo izvabljaš iz strun. Da prisluhneš noti, kako želi biti zaigrana... Slišal me je! Povsem sem obstala, ko je ponovno zaigral. Prvič tako. Da se je potopil v svojo lastno dvorano vesolja sem se zavedla takoj, saj ga je lastno igranje ganilo do solz. "Kako je bilo pa to lepo..., je  zašepetal medtem ko je brisal  svojo orošeno očko. Pri osmih letih in pol...
Po takih darilih v resnici hrepenim. Ni jih možno zaviti v papir, še manj kupiti. Osrečijo pa bolj, dlje in globje. Sežejo do tja, kjer izviram. V tem času vam želim čim več takih daril.

Objem in čista želja: Feel good! Tanja E.

petek, 24. december 2010

Toplina in mir

Iz vsega srca ti želim topel Božič, 
tak ki pogreje dlani in srce,
naj bo tudi miren, 
saj iz miru se porajajo najdragocenejši darovi 
in življenje v celoti.

Topel pozdrav, Tanja E.

sreda, 22. december 2010

Pikica

V predbožičnem ustvarjalnem toku 
sem v pravljici, med kupčkom svetlečih se bunkic,
z užitkom ustvarjala čestitko za rojstvo deklice.
:)
Barve roza, kot je roza dišeča prva pomladna vrtnica, 
nežna kot svila in osupljivo lepa...
Rumena, kot je rumeno veselje na cvetočem sončnem travniku.
In nekaj bele, kot je bel snažen list papirja,
ki čaka, da prve črke začnejo pisati zgodbo nekega življenja.
Pikica, lepo in izpolnjeno bivanje na planetu Zemlja ti želim.
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 19. december 2010

Mir

Vtis narave pušča sled miru.
Ki je najboljše hranilo za bitje znotraj.
Velikokrat hitim v želji po občutenju miru v sebi 
in sem kot mačka, ki lovi svoj rep.
Če bi se ustavila, bi ga začutila.
 
Vseprisoten je.
 
Naj živi skozi nas v tednu, ki prihaja. 
Topel pozdrav, Tanja. :)

sobota, 18. december 2010

Nekaj zaporednih not

Glasba zmore več. 
In globje.
S svojim valovanjem lahko zmehča, 
kar je trdo. 
Lahko povrne spomin na smisel
takrat ko se zdi, da ga nikjer ni.
Samo nekaj zaporednih not je potrebnih včasih... 
Sama imam množico takih zaporednih not.
Pri tej pesmi zame prve tri povsem zadoščajo,
da se barva notranjosti začne barvati v meni lastne barve.
Gospa, ki je naročila to voščilnico,
je bila preprosto Lučka. 
V tem mojem (pre)napornem tednu me je v trenutku spomnila,
da so nekje v ozadju, a trdno na podlagi ljudje.
Ljudje.
Ki jih ne poznaš, a takoj, ko jih srečaš,
spregovoriš z istim jezikom.
In tudi če bi molčal, 
bi v tišini bil užitek prisotnosti.
Ljudje, katerih prisotnost ne izčrpava do onemoglosti,
ampak krepi na polno.
Gospa Lučka, starši so preprosto vedeli, 
kakšno ime naj vam dajo.

Topel pozdrav! Tanja E.

P.S. Voščilnico prijavljam na izziv 19 craftalnice.

sreda, 15. december 2010

Malo drugače

 Namesto šopkov - drobni aranžmaji na rezini pomaranče.
S pridihom zelenja in majhnih prazničnih dodatkov.
Malo drugače. 
Ker malo drugače pristaja.
In širi okvire znanega.
Tudi na tako navidez neznatnih temah, 
kot so šopki za na mize gostilnice.
Naj komu res polepšajo dan in
nezavedno sprožijo to širitev "lastne ograje" navzven.
Ampak seveda najprej velja to zame...
No, saj je na koncu koncev vse najprej zame.
Ker sicer mi ne bi padlo na pamet.  :)
Velik pozdrav, Tanja E.

ponedeljek, 13. december 2010

Mehak preplet

Svetlo modra, kot je modra prostranost in razsežnost sinjega neba.
Temno rjava, kot je rjava korenina trdne prizemljenosti.
In barva svetle vanilije za mehko prepletanje obeh svetov.
Za njuno sožitje.

Topel pozdrav, Tanja E. :))

četrtek, 9. december 2010

Toplina

Tople volnene nogavičke so motiv, 
ki vsako leto želi na nekaj mojih prazničnih čestitk.
Tudi letos so me poklicale.
Povežejo me z občutenjem toplega vzdušja v domu,
ko se srce umiri v svojem lastnem ritmu
in je lepota življenja vseprisotna.



Voščilnico prijavljam na 18. izziv craftalnice.
 Topel pozdrav, Tanja E.

sreda, 8. december 2010

Utrinek celote

Kot droben beli ptiček v dišečem božičnem drevescu.
V soju svoje lastne svetlobe.
Predan realnosti trenutka, ki se razgrinja pred njim.
V stanju, ko preprosto obstaja. 

To sem želela, da diha iz te voščilnice.
  
Trenutek, ko skozi vse puzzle zaslutiš celoto in zagledaš sadež.
Zrasel na drevesu spoznanj.
In si v pretoku.

Za sliko pa glasba. 
Utrinek ritma življenja, ki poganja stvarstvo.
Če zapreš oči, ga v sebi gotovo slišiš...
Tanja E.

torek, 7. december 2010

With wings

Naj mehko zaprhuta v prostor to, kar utripa v srcu.
In melodija, ki zveni med zvezdami neba, naj to podpre. 
Brezpogojno.

Ta detajl srca je za vse tiste, 
ki vas nosim v srcu.
Ni potrebe po imenih.
Prepoznali se boste tudi brez tega.
Topel pozdrav, Tanja.

The detail of the heart is for all those I carry you in my heart.
No need for names.
You will recognize yourself without that.
Warm regards, Tanja.

sreda, 1. december 2010

Jasnost

Jasnost utripa v tem venčku.
Čistost barv, ki ne pušča vprašanj.
Ampak vtise jasnosti in moči, ki iz nje izhajajo.
Zato bi tudi bila vsaka nadaljnja beseda na tem mestu samo približek...
 

 Objem, Tanja.

torek, 30. november 2010

(Za)upanje

Simbolika vijolične barve v adventnem venčku predstavlja upanje.
In pustim da ta beseda odzvanja v meni.
Upanje...
Upanje, kot ga čutim jaz, je del širše zgodbe. 
Kot je upanje le del besede, 
ki sprosti notranjost v celoti: za-upanje.
(Ob)stati v svoji resnici tudi takrat, 
ko zabrije mrzel veter čez poljane...

  Veliko mi povedo ti venčki.
Kot vse, kar me obdaja, 
če le prisluhnem z vsem, kar sem.

Da bi v teh adventnih dneh "slišali" veliko tega, 
kar nahrani srce vam želim.
Zato dodajam link do pesmi
v kateri meni violina zveni tako kot zaupanje poje svojo vsebino...
Topel pozdrav, Tanja E.

nedelja, 28. november 2010

Kot je oranžna

Še en oranžen venček je nastal v letošnji seriji, 
po želji prijateljice. 
Obdani s svojimi krasnimi tremi otroci,
ji bodo lučke tega venčka gotovo sijale še topleje.

 Oranžna pa tudi sicer ni kar tako.
Zna pričarati/predramiti tisto pravo kreativno energijo,
ko se vse drugo počasi umirja in pojenjuje. 
Zna ujeti tisti pravi veter v svoja jadra,
da se krila razširijo...
Prvi hip za adventni venček morda deluje premočno in manj naravno.
 A se v isti sapi zavem, 
kakšen vtis ustvarja na pol prerezana sočna in dišeča pomaranča.
Kako impresivna je barva sonca v zatonu, 
ko poljublja morje za obzorjem.
In vse je takoj na svojem mestu.
Naj bo oranžen na polno!
Topel pozdravček, Tanja.

sobota, 27. november 2010

Dve srci v eni zgodbi

Tokratna voščilnica je ponovno za obletnico poroke.
Skupaj prehojena pot je kot skladba,
ki jo skadatelj sestavi iz niza not.
Ene zvenijo svetlo in radostno, 
druge bolj otožno in tiho.
Kot dnevi našega življenja.

Prijavljam jo na izziva:


Lepo se imejte!

petek, 26. november 2010

Ta sneg je čaroben

Saj veste, kak je občutek ko te kliče ustvarjanje.
Komaj čakaš.
Orodje v rokah stvarstva si, ki te nekaj vodi.
Si opazovalec in soustvarjalec. 
In vmes kar pozabiš na svoj obstoj.
Notranjost brez samodejnih misli,
prostranost na kateri lahko zaplešeš...

 
In hec. 
Ko sem ustvarjala tale venček, 
Sto let nisem slišala te Pesmi.
Kletni prostor je v trenutku postal koncertna dvorana.
To je ena izmed pesmi, 
ob katerih ni treba zapreti oči, 
da začutiš vrelec svoje lastne energije, 
strast do življenja.
Venček je odraz prav te strasti.
Z drugim odtenkom sicer,
a zato nič manj intenzivne.
 
Rdečega pa sem odnesla slikat ven na sneg.
Ki je danes noro lep.
In ki v trenutku dolino objame s svojo tišino, 
ki naravi tako pristaja...

Želim vam topel večer, v srčku in tudi sicer, Tanja E.

četrtek, 25. november 2010

Advent

...Advent...


Prihaja čas adventa.
Za mnoge eno najčarobnejših obdobij leta. 
Ker je to topel čas notranjega umirjanja, 
čas, ko podarimo več sebe svojim ljubim
in čas radostnega pričakovanja.
Adventni venček je zame ena najljubših dekoracij.
Že dve objavi nazaj sem pisala o tem, kako že diši iz pečice
po agrumih v sušenju za mojo lastno uporabo. 
Oranžne pomaranče so še v "procesu", 
ostale so tukaj na "gasilski" sliki:
In še današnji venček za tokratno objavo:
Barve babice zemlje v medsebojni igri.
Všeč so mi moderne dekoracije in oblike venčkov, 
vendar pa prisegam v osnovi na pleten venček,
ko si vejice podajajo roke in sklepajo krog življenja.
In v pletenju zares uživam.
Za prepoznanje čudeža življenja ni treba daleč.
En preprost in odprt pogled na janeževo zvezdico je dovolj.
Kakšna stvaritev narave!
Moj poklon.
Da o vonju ne govorim.
Poboža tisti del notranjosti, 
kamor nobena beseda ne zmore.

In drobne rjave bunkice, nabrane ob morski obali
v julijskem večeru.
Ne poznam imena te rastline.
Vem pa, da te bunkice v sebi 
nosijo zavest prostranega maestrala in toplega sonca.

 In z vsem v tem stvarstvu je tako.
Vse ima zavest.
Zato naj nam ne bo vseeno, ker je vse - eno.

Lepo in radi (se) imejte, Tanja E.

ponedeljek, 22. november 2010

Ob obletnici poroke

Tokratna voščilnica je nastala za 50. obletnico poroke.
Dve bitji, ki ju je daleč nazaj povezala ljubezen.
Skupna misel in pogled v isto smer.
Dva človeka, a ena sled v pesku življenja.
Solze v očeh in ganjenost ob pogledu na prehojeno pot.

 Pomoč sem obljubila tudi za izdelavo naprsnih šopkov. 
Zelenje asparagus in kala sta bila obvezna sestavina, 
kot takrat, v poročnem šopku.
Roza je dodana za svežino in nežnost ljubezni.
 

In zdaj s čisto radostjo preklapljam na advent... 
Rezine pomaranč, pomela in limone že oddajajo svoj vonj iz pečice...
Topel pozdrav vsem, Tanja E.

nedelja, 14. november 2010

Zvezdice, zvezdice

Za izziv 16 craftalnice prijavljam še eno voščilnico, 
tokrat v barvi karamele.
   Zvezdice na ozadju sem embosirala, masivnejši beli zvezdici za dodatka
ob robu kroga sem naredila iz fimo air light bele mase.
Nastale so še tri manjše na isto temo.
 
Ptica v dlani angela in vseobsegajoči mir.
In znotraj tega miru glasba.

Zadnja fotografija je zamegljena, upam da ne moti, 
hotela sem poudariti le detajl ledenega leska, ki sem
ga ustvarila z drobnimi kristalnimi kroglicami.
Pozdravček! Tanja.