sobota, 08. januar 2011

Prostor & Tutorial No. 1: Doma ustvarjena štampiljka čipke

Skozi zgostitve tega tedna se prebijam do svojega lastnega prostora pod soncem. Kot skozi gosto zaraslo in prepleteno rastje divje narave pragozda. In do prostora v širšem pomenu besede. Da naredim nekaj, kar je moje. Nekaj, kar me razširi. Ker sem po tednu, polnem zahtev, skrčena, kot cunja, ki jo prepozno potegneš iz sušilca...
Zato sem si tokrat, kot protiutež svoji lastni realnosti na pladnju pred seboj, dovolila narediti svoj prvi mali tutorial za vse tiste moje bralce, ki tudi sami radi čarate. Ustvarila sem svojo lastno "štampiljko" za čipko. Ker ne naročam po spletu, sem si je pa silno želela. Lotila sem se pravzaprav brez vsakih navodil, ampak z jasno sliko želenega rezultata. Vodila me je preprosto želja.  
Torej v maso fimo sem enakomerno vtisnila doma narejen prtiček. Nato sem ga previdno odstranila, da sem ohranila vzorec in spekla, kot se fimo običajno speče. Nato sem s čopičem pričela z nanosi latexa za kalupe po plasteh. Plasti se morajo pred naslednjim nanosom posušiti. Nanesla sem 7 plasti, zaključno sem poravnala in zaključila z gazo. Kalup, ki je v bistvu štampiljka čipke se, ko se posuši, odlično sname z modela. Z obojestransko lepljivo folijo sem jo fiksirala na trdo osnovo in štampiljka je bila pripravljena za uporabo. Jaz sem odtis embosirala z belo in zlato. No, odtis res ni tako natančen, kot originali štampiljk, pa vseeno, efekt je dosežen. In še na kratko v sliki:
Šele zdaj, ko sem jo naredila, sem se zavedala, kako zelo me je ta čipka klicala s svojim sporočilom, ki ga pravzaprav že poznam. A spomniti se je včasih težko. Kot bi se zjutraj zbujal. Še kar malo zadremlješ nazaj... Nitke spredene v čipko, kot dogajanja, prepletena v naših življenjih. Na videz eno pomembnejše, zahtevnejše od drugega. Vmes pa je veliko prostora. Na katerega prevečkrat pozabljam. In sem kar v tistih zgostitvah. Kot da ne bi poznala poti ven. Ej, pa saj vendar ni ta zgostitev vse moje življenje. V osnovi je moje življenje prostrano. Osnova je prostor. Tišina. Kot se čuti ... v tej fotografiji, mar ne?


Ko postanem opazovalec svoje lastne mreže, sem že zunaj. Zato sem si za simboliko ob čestitko dodala kipec opazovalke. Da se mi vizualni vtis sidra globoko znotraj. Hkrati (si) dodajam link do kratkega prispevka Eckharta Tolleja z naslovom "Can I be the space for this"?. Kot zame sporočeno... Saj res; "Sem lahko"? Ta napoj bi natakar življenja, lepo prosim, takoj in pa tri litre prosim!
Želim vam čimveč prostora.... Topel pozdrav, Tanja E.

17 komentarjev:

  1. Fantastičan post u kojem si mi približila čari tvog prekrasnog hobija!
    Pusa!

    OdgovoriIzbriši
  2. Super ideja, kako priti do čisto svoje štampiljke. Ki je čudovita, čeprav ponekod malce zabrisana. Taka ima še večjo vrednost.
    Hvala za navodilo, mogoče me pa kdaj zamika.
    Pa uporabila si jo tudi super.

    OdgovoriIzbriši
  3. Tanja, čudovito.
    Zelo lepa štampiljka in kar je najvažneje tvoja. Hvala, ker si nam pokazala postopek izdelave.
    Ko sem vse prebrala, je voščilnica dobila popolnoma drugačno podobo v mojih očeh :) Pozdravček

    OdgovoriIzbriši
  4. Ovo je božanstveno, čipka mi je omiljena za štampu :)))

    OdgovoriIzbriši
  5. Tole si pa res fantastično izvedla!Zelo lepo štampiljko čipke si naredila!!!Pa jo tako lepo odtisnila in sestavila čudovito čestitko!!!Hvala za postopek, ampak mislim, da je to preveč komplicirano zame:)

    OdgovoriIzbriši
  6. Domišljija in ideje nimajo meja. Super si se tole spomnila. Meni je všeč ravno zato, ker je malo zabrisana. Ji da patino. Čestitki sta krasni.

    OdgovoriIzbriši
  7. Super ideja in fantastično si tole izvedla. Toliko je stvari, ki bi si jih lahko same naredile, ampak jaz priznam, da je včasih lažje poklikat po računalniku :)) Pa tudi to kar si napisala je zelo res in zelo lepo napisano. Včasih se res izgubimo oz. zapletemo v pajkovo mrežo in ne najdemo izhoda.

    OdgovoriIzbriši
  8. Draga Tanja,
    ampak tole je čudovito. Sliši in vidi se zelo enostavno, ampak ... raje ne :-))
    Čestitki pa sta kot vedno izpod tvojih rok nekaj posebnega, tvojega, z zgodbo!
    Bravo :-))

    OdgovoriIzbriši
  9. O, še dobro da si se oglasila pri meni, da sem odkrila tvoje delo! Tole je izjemno! Res si vložila ogromno dela v to štampiljko. Ne, hvala to ni zame, rada pa občudujem tvojo pridnost!

    OdgovoriIzbriši
  10. Kakšna ideja in prekrasna izvedba. vse zapisano pa zelo, zelo resnično.

    OdgovoriIzbriši
  11. He he, še ena, ki se znajde... Fima pa ne rabiš peči, le ohladi ga, da se ne pokvari odtis med mazanjem lateksa. In ga lahko uporabiš znova in znova. Obnese se tudi plastelin iz voska. Štampiljke lahko namontiraš na akrilni blok kot silikonske, le dobro očiščene morajo biti. Slaba stran štampiljk je pa, da se ne smejo dotikati med sabo, ker se zlepijo skupaj, pa sčasoma ratajo mehke in lepljive.

    OdgovoriIzbriši
  12. O škrga, najlepše hvala, saj res!! Še pomislila nisem na to, da mi ne bi bilo potrebno fima pečt, ampak ga le dobro ohladiti. Hvala za zelo koristen nasvet!
    Hvala tudi vsem za komentarje! LP:))

    OdgovoriIzbriši
  13. Sem najprej mislila, da je čipka na čestitki. Res originalno zgleda.

    OdgovoriIzbriši
  14. Oooo... kako dobro!
    Domišljija resnično ne pozna meja in prav všeč mi je, da nima tistih tako tipično zančilnih ostrih zarisov, kot prava štempiljka.
    Všeč, Všeč!
    Zanimivo se mi zdi tudi Škrgino pisanje. Joj, kaj ima kdo kaj časa viška?

    OdgovoriIzbriši
  15. fabulous card and technique hugs xx

    OdgovoriIzbriši
  16. Hvala za tutorial. Tole finto pa še nisem poznala, tako da gre vsekakor na listo, saj tudi jaz rada izdelam lastne štampiljke.
    Lateksa še nisem uporabljala, a sedaj po tvojih besedah vidim, da ni tak bav, bav.
    Res hvala za idejo in nazoren prikaz :).

    OdgovoriIzbriši