(Se) slišimo?

Petje je prijeten način izraza sebe, da slišimo sebe.
Morda bi zato svoje avtomatične notranje dialoge bilo 
smiselno kdaj zapeti na glas.
Da ozavestimo in slišimo ta globok notranji tok, 
ki teče samega sebe, če ga zavestno ne prekineš.

 Lahko kar na melodijo kuža pazi...
Ker bi res potrebovali enega takega čuvaja mentala,
ki bi skrbel, da ne bi bili voljni poligon za tisto, 

s čimer se direktno zaviramo, zanikamo, slepimo.

Ljudje se namreč pogosto pogovarjamo sami s sabo.

Toda le malo se jih posluša. 

In malo se jih vpraša, kateri del je naše energije vreden;

 tisti, ki klepeta,

tisti, ki sliši, ali tisti ki opazuje.

No, nič od tega ni potrebno. 

Čisto da se tudi brez tega.

A brez dvoma bo v šopku našega lončka življenjskih izkušenj

nabrano tisto cvetje, katerega čebulice gojimo v sebi.

 Tokratno tematsko voščilnico za gospo, ki (med drugim) rada poje, sem ustvarjala

po predlogi tokratne Craftalnice in jo prijavljam na izziv # 102.

Topel pozdrav, Tanja E.