petek, 26. november 2010

Ta sneg je čaroben

Saj veste, kak je občutek ko te kliče ustvarjanje.
Komaj čakaš.
Orodje v rokah stvarstva si, ki te nekaj vodi.
Si opazovalec in soustvarjalec. 
In vmes kar pozabiš na svoj obstoj.
Notranjost brez samodejnih misli,
prostranost na kateri lahko zaplešeš...

 
In hec. 
Ko sem ustvarjala tale venček, 
Sto let nisem slišala te Pesmi.
Kletni prostor je v trenutku postal koncertna dvorana.
To je ena izmed pesmi, 
ob katerih ni treba zapreti oči, 
da začutiš vrelec svoje lastne energije, 
strast do življenja.
Venček je odraz prav te strasti.
Z drugim odtenkom sicer,
a zato nič manj intenzivne.
 
Rdečega pa sem odnesla slikat ven na sneg.
Ki je danes noro lep.
In ki v trenutku dolino objame s svojo tišino, 
ki naravi tako pristaja...

Želim vam topel večer, v srčku in tudi sicer, Tanja E.

3 komentarji: