Kot pomlad zelena

Kot pomlad zelena poročna naj bo...

 

 Rojena iz globokega hrepenenja po 

čutiti tisto nekaj znotraj, kar zapolnjuje prazne, prazne vsebine,

zmehča tisto, kar je otrdelo zaradi neizrečenosti,

sprosti tisto togost znotraj, ki je zatesnila sama sebe,

vnese tisto gotovost, ki te poravna tam, kjer se kriviš

kot zatrdela palica... 

Kar odpira težak pogled in razširi dih.

Kar daje vse.

In ne pričakuje. Nič.

Se vgnezdi v srce...

In neslišno riše najgloblje brazde v zgodbi življenja.

Največkrat kot tihi opazovalec,

saj pozabljamo...

Ko plešemo po zvezdni poti brez zavedanja.

Ko omahnemo v dremež, 

kot majhen dojenček po toplem obroku.

Omamljeni s prvo stvarjo, ki nas "osreči".

Toda hrepenenje znotraj ohranja svoj zven.

Zaznaš ga v nemirnih nočeh skozi 

neizrazite podobe, ki se rišejo na stene zidov.

Skozi subtilno zaigrane note v ljubi pesmi.

Ker...

Ljubezen je stanje človeka in

ni odvisna od sočloveka.

Vse ostalo so potrebe, oznake, pogojenosti.

Identifikacije, ki niso niti nalepke.

In še kaj.

Da bi znali lastno hrepenenje zapolnit 

pri samem izviru vam tokrat želim.

Topel pozdrav, Tanja E.

Morje...

Tokratna craftalnica je za inspiracijo izziva 

ponudila dve odlični fotografiji.

Izbrala sem drugo. 

Ker bila mi je navdih v smislu prostora in prostranosti,

ki ju lahko začutim ob morju...

Peščene zavese, ki lahno valovijo ob oknih

so me spomnile na droben pesek ob vznožju valov, 

ki ga le-ti mehko nosijo nazaj in naprej...

In starinsko leseno ogrodje mize na vse naplavine,

za katerimi tako rada brskam po obali...

Kombinacija belega pohištva na od sonca razgaljene

in belo bele skale na meni ljubih obmorskih kotičkih...

Nekaj malega zelenja pa na tiste čudovite rastlinice, 

ki med skalnimi špranjami posrkajo dovolj vitalnih

snovi za svoj čudežen obstoj.

In blazinice na sedežni na tisti spokojen občutek ob morju,

ki mi omogoča, da z dopusta ponavadi prinesem zapise in

se ob dolgih zimskih večerih doma čudim, 

kdo jih je v čas zapisal preko mene...

Vse to sem združila v tole čestitko.

Ki sem jo s srcem naredila čisto zase, saj letos

zaradi okoliščin nisem bila na morju, kar je prvič od

moje rane dojenčkaste dobe....

Poslikala sem jo v soju sonca, 

kot take vrste čestitki tudi najbolj pristaja.

In ker k morju zame pristaja Oliver Dragojević,

postu dodajam link do njegove skladbe o morju...

Ene izmed njegovih mnogih. Katerakoli bi pristajala...

In včeraj sem po pošti dobila čudovit Dianin paketek, saj

sem bila na njene blogu izžrebana kot srečna 

dobitnica čudovite torbe.

Res mi je všeč, Diana, še enkrat najlepše hvala.

Topel pozdrav, Tanja E.

Ljubezen

Ljubezen zna vstopiti tam, kjer ni ključa,

ni vrat, ni vhoda.

Po svoje prodira,

svoje poti ubira in

kljub svoji nežnosti pušča neizbrisno sled...

Na tokratni poročni čestitki sem 

uporabila idejo dveh srčkov, 

ki ju je prikazala Valita.

 Topel pozdrav, Tanja E.