...Advent...
Prihaja čas adventa.
Za mnoge eno najčarobnejših obdobij leta.
Ker je to topel čas notranjega umirjanja,
čas, ko podarimo več sebe svojim ljubim
in čas radostnega pričakovanja.
Adventni venček je zame ena najljubših dekoracij.
Že dve objavi nazaj sem pisala o tem, kako že diši iz pečice
po agrumih v sušenju za mojo lastno uporabo.
Oranžne pomaranče so še v "procesu",
ostale so tukaj na "gasilski" sliki:
In še današnji venček za tokratno objavo:
Barve babice zemlje v medsebojni igri.
Všeč so mi moderne dekoracije in oblike venčkov,
vendar pa prisegam v osnovi na pleten venček,
ko si vejice podajajo roke in sklepajo krog življenja.
In v pletenju zares uživam.
Za prepoznanje čudeža življenja ni treba daleč.
En preprost in odprt pogled na janeževo zvezdico je dovolj.
Kakšna stvaritev narave!
Moj poklon.
Da o vonju ne govorim.
Poboža tisti del notranjosti,
kamor nobena beseda ne zmore.
In drobne rjave bunkice, nabrane ob morski obali
v julijskem večeru.
Ne poznam imena te rastline.
Vem pa, da te bunkice v sebi
nosijo zavest prostranega maestrala in toplega sonca.
In z vsem v tem stvarstvu je tako.
Vse ima zavest.
Zato naj nam ne bo vseeno, ker je vse - eno.
Lepo in radi (se) imejte, Tanja E.
