Nekatere "sestavine" lahko v življenje vnašamo zavestno.
V danem trenutku lahko vnesem vanj globji vdih.
Pozoren pogled na gozd.
Zaznam čudovite otroške oči.
Podarim sebi nasmeh.
Preprosto pokimam da.
Blagoslovim kozarec vode, ki ga pijem.
Se zavem tistega, ki misli v moji glavi.
Dam soncu pomežik.
Tudi, če za to ni navidez nobenega pomembnega razloga.
Čestitka je za možakarja, ki rad kuha zelenjavne enolončnice.
Vanjo vnaša sestavine, ki so njemu ljube.
Zato sem nanjo napisala moje njemu na kožo pisano besedilo.
P.S. Pri enolončnici je izpadla črka n,
to sem popravila, slikala pa le varianto brez n- ja, se opravičujem:))
Vse, krompir, korenje, peteršilj, lonec, kuharski pripomočki, je rezano ročno,
peteršilj je sestavljen iz manjših izsekov štance za listke.
Zelena podlaga je papir, ki ostane ob izsekovanju listkov.
Besedilo je moje.
Ker je mišljena kot " Vse najboljše".
Topel pozdrav, Tanja E.