Ob zaključku porodniške je
prvi bonbonček pripadel mojima staršema.
Za lep, prijazen in topel čas,
ki smo ga skupaj preživeli
v pričakovanju moje deklice
in v letu, po njenem rojstvu.
Za vedno ga nosim v srcu in duši.
Naredila sem tudi dva drobna šopka
v majhni kanglici za zalivanje.
Za dve dragi osebi z blogovskih logov:)).
Ki sta prvi komentirali mojo prvo objavo.
Andreja, ne veš, kako srečna sem bila,
ko sem ugotovila, da si me takoj "našla".
In hvala za vso dragoceno pomoč pri prvih korakih:))
Maja, s tvojim komentarjem pa sem začutila,
da je slišano poslanstvo, ki ga nosi ta blog.
Hvala ti!
P.S. Srebrno - bel je za Andrejo in rjavo - rdeč za Majo.
To mi je dalo še več zagona.
Dve leti sta minili od moje prve objave,
pred dnevi se je zabeležila moja stota spremljevalka.
Veliko vas je, ki bi ji z veseljem in zasluženo
podarila takšno kanglico rožic,
pa preprosto tega časa ni.
Zato hvala vsaki posebej za spodbudne
in včasih tako lepe komentarje,
da bi si sami zaslužili svojo objavo.
Morda pa kdaj izbor naj, naj:))
Torej, zdaj pa še vsebina bonbončka,
nekaj ustvarjalnega materiala,
za različne letne čase, priložnosti.
In na fotografiji ni vsa vsebina,
nekaj naj ostane za presenečenje:))
In morda kakšnega manjšega še dodam:))
Dobitnico bom žrebala med vsemi spremljevalkami,
ki boste podale komentar na to objavo.
Žrebala bom 19. 11.,
takrat tudi odpošljem vse bombončke:))
S tem si tudi lepšam ta čas povratka v službo.
Ker tisti napornejši del življenja ne kar tako izgubi na svoji teži,
zavestno moram povečati tisti del,
ki nagrajuje moj užitek.
Tako se razmerja na tehtnici avtomatsko prerazporedijo.
Naj se tudi vam v korist veselja in radosti:))
Topel pozdrav, Tanja E.
