Mapa majhna, z mojimi papirji, barvami, motivi.
Naredila sem si jo ob vstopu v novo leto.
Z naslovom:
Ker danes se ni težko pozabiti.
Se zanikati, medtem ko pritrjuješ.
Se v resnici izgubiti, brez da to veš.
A prav zato so še tako kratka snidenja tako dragocena.
Pokažem vam še naslovnice treh mapic znotraj nje.
(bodo še sicer tudi nastajale)
Z nekaj mojimi sidri...
Ki me spominjajo, da
je v časih neviht,
a tudi v zalivih užitka
pametno zavihteti svoja sidra na morsko dno.
bo v meni vedno imela posebno mesto.
Tistih nekaj taktov
v meni drami praspomin.
Na tiho noč, posuto z zvezdami.
Na ljubezen.
Tako, ki ne potrebuje besed,
ki samo je in te podpira znotraj,
ko vse drugo omahuje.
Tako, na katero se lahko zaneseš,
ob kateri se lahko oddahneš in povsem predaš.
"The invitation "
S to pesnitvijo Oriah © Mountain Dreamer,
v katero so zložene preproste besede,
prav take, da sedejo v moj skromen prestol srca,
sem pričela svoj blog.
Vedno znova jo berem, pijem,
hranim se z neskončnimi globinami,
ki se razprostirajo za črkami.
tukaj le nekaj vrstic...
"It doesn’t interest me where or what or with whom
you have studied. I want to know
what sustains you from the inside
when all else falls away.
I want to know if you can be alone
with yourself and if you truly like
the company you keep in the empty moments."
In ko postane prehrupno,
pijem te zgornje in spodnje, pa njim podobne vrstice, po kapljicah.
In ponotranjam. No..., vsaj moj srčen namen je tak.
Mapico prijavljam v tokratno craftalnico NOV ZAČETEK in
Topel pozdrav, Tanja E.
