V soju prazničnih luči
nekdo nad nami mirno bdi,
in koder že vodijo nas poti,
hrepenenje tisto sije iz oči;
...da drug drugemu kot Ljudje Več dali bi...
Ker...
...če gostimo svoja sita,
skozi katera polzijo življenjske situacije,
ljudje v njih in dobrine,
da bi prestregli in shranili več zase,
posledično na neki točki res imamo več.
Nečesa.
A
smo hkrati prikrajšani za darilo pretoka.
Hvaležnih oči, odprtih dlani,
prepoznanega srca in bistva bitja.
Tvojega in mojega.
...v času bo
zabrisano vse, razen vtisa.
Zato dajmo Več.
Bodimo Več, v smislu srca.
Hvala vsem vam, ki občasno ali redno
obiskujete moj blog,
hvala, ker dajete Več v smislu srca.
Prav iz tam vam želim sreče, zdravja
in pretočnosti v letu 2016!