so čestitke povsem na mestu...
...za prehojeno pot,
za preorane njive preizkušenj,
za vzpostavljene mostove,
za posajene sadike in žetve.
Za mir, ki izhaja iz širšega vpogleda.
Za treznost, spleteno iz pridelane modrosti.
Ne zavedamo se vedno, da ves čas
v rokah spretno in tudi nerodno vihtimo pletilke ter
vanje vpenjamo nit, ki je naše življenje samo.
Prevečkrat stihijsko puščamo,
da nas vzorec odnaša po svoje,
prava predaja se (nam) dogaja le
v redkih trenutkih prisotnosti.
kjer je potrebno uporabiti nekaj starega in nekaj novega.
Sama sem na tej voščilnici prvič uporabila
zobotrebce namesto pletilk (tega sicer nisem nikjer videla,
a povsem možno je, da je še kje kdo imel podobno idejo:)),
staro pri meni pa je kanglica na voščilnicah, pa šopek v njej,
čipkasto srce, metulji, izbira "smetana" papirja
za osnovo in pisava za ozadje.
Topel pozdrav, Tanja E.