...je v teh belih zimskih
predmarčevskih dneh predvsem pogumna.
Mehko drsi po možganskih preprogah
do polja neskončnih možnosti...
Prevečkrat jo ustavim kar tam na nekem zavoju,
kjer se ne vidi naprej.
Kot tisti del nočne poti,
ki še ni osvetljen z lučjo.
Zato ji dovolim,
da se razcveta
na teh voščilnicah do tja,
kjer je sama želela.
Topel pozdrav, Tanja E.