Trenutki travniškega brezčasja,
ko nosni votlinici polni le vonj po
sveži travi in drobnih cveticah,
uho zaznava le drobno brenčanje življa v zelenju
in lica boža komaj zaznavni veter lahkega
poplesavanja mehkih kril drobnih ptic...
Nič ne bomo zamudili, če se kdaj
zares
in zavestno takole ustavimo.
In si sami izberemo izraz svojega lica.
Ne le, da ne bomo kaj zamudili.
Nekaj pomembnega bomo prispevali...
Tokrat sem v pozdrav pomladi cvetlično vilo
ki sem ga ustvarjala, kot to drevo
z "mojo" improvizirano flower soft tehniko.
Prijavljam na Vladkin in Tinin izziv #47 - Zelena pomlad
(saj veste, da se temu zelenemu naslovu nisem mogla upret, ane:))
Topel pozdrav,
♥
Tanja E.