Kaj je zadaj?

Kaj je zadaj sporoča, 

da ima vse dve plati.

Ko gledamo naprej,

obstaja tudi zadaj.

Za vidnim poljem je 

vedno tudi nevidno.

In osredotočiti se na to nevidno,

včasih razkrije povsem novo pokrajino.

Za našimi vidnimi ravnanji so

velikokrat silni pritiski naših nevidnih potreb.

Potreba po kontroli, po varnosti, po potrditvi.

Ki jih v tem današnjem svetu 

sploh ni težko razviti, kaj šele utrditi.

Ko se jih učimo prepoznavati pri sebi, 

jih laže uvidimo in sprejmemo pri drugih.

"Kaj je potreba zadaj?"

je zato vprašanje, ki je velikokrat na mestu.

Topel pozdrav, Tanja E.

Rast

Narava se prav pomladi najbolj bohoti v rasti.

Bilke prodirajo skozi plasti zemlje,

mehko odpirajo svoje cvetove,

ki jih je bilo slutiti že v zimskem navideznem zatišju.

Kaj pa mi...

Želim si, da bi bil sedanji proces družbe preprosto zdravilen.

Da bi sprožil neustavljivo rast.

V smislu hvaležnosti za vse, kar zares potrebujem in imam.

V smislu zavedanja, da smo eno in da nam ne bo vseeno.

Da bi potrkal na vest.

Saj poznate tisto, ne skrbite, poglejte ptice...

Že..., a ptica ne prileti, ne pograbi cele njive zase, 

da druge nimajo kje vzeti,

vzame le tisto, kar tisti trenutek rabi zase in 

za svoje mladičke. 

In tako uravnoteženo, vsa vrsta.

V naravi je preprosto red.

Vsaka bilka ima svoj prostor pod soncem, 

če ne si ga najde, pa ne na račun druge.

Srčno, kaj srčno, dušno si želim 

neustavljive rasti, naravnega reda in 

surovega (beri nepredelanega) zavedanja

v naši človeški vrsti.

Ki bo prizemljilo, prečistilo, stabiliziralo, uravnotežilo. 

Marsikaj.

In marsikoga. 

Dodajam fotografijo (nekuhanih) jajčk malo drugače. 

Ker je ravno čas pirhov in ker ravno razmišljam o uravnoteženosti.

Naj prispevajo k občutenju zapisanega.

In vam pošiljam topel pomladni pozdrav, Tanja E.

Ozri se kdaj

...na prehojeno pot, 

na osvojene vrhove,

preplezane globače,

na izraze ljudi, ki jih je tvoje srečanje 

z njimi zarisalo na platnu medosebnih interakcij,

na sled, ki jo puščaš za seboj...

Medtem ko za trenutek posediš kot opazovalec,

na svoji cvetoči veji, 

s spuščenimi krilci,

z neskončno modrino neba nad seboj

in živo pomladno livado pod nogami...

Kaj čutiš?

...je vstopna koda v osrčje resnice.

V bistvo življenja.

In še en P.S. Ni še zaznat, da bi se naveličala zeleno-roza kombinacije, 

zato jo pričakujte tudi v prihodnje. Današnja je bila s 

prav posebnim namenom. Za en mali najlepši srček, 

ki sem ga točno pred letom dni prvič uzrla na ekranu ultrazvoka:))

Topel pozdrav, Tanja E.

Spet doma

ali drugače...

 

hvala za pomladno, zeleno naročilo s čebelicami:))) 

Topel pozdrav, Tanja E. 

Premikanje ograje

Ustvarjati (na željo naročnice) v kombinaciji temno čokoladno rjave

in prave turkizne (ki sem jo mimogrede morala ustvariti kar sama),

je bilo zame kot majčkeno sramežljivo premikanje ograje.

Svojega lastnega "plota".  Navzven.  Za spoznanje.
Še dobro, da mi je bila tematika blizu; morje v duši,
ljubezen do otrok, pa svobodni duh...

Kako toga sem lahko v svojih navadah.

Kako "varna" v svojih poznanih okvirjih.

Pa čeprav gre le za izbiro barve ob ustvarjanju.

Včasih je dobro narediti kaj povsem drugače.

Se malo premešajo ti ustaljeni toki energij, posledično razmišljanj.

In kakšno barvo bi izbrale ve, 

če bi naredile povsem drugače, kot običajno?

Bi z zanimanjem prebrala kak komentar na to temo.

Topel pozdravček vsem, Tanja E. :))

Pomlad po svoje diši

Res...pomlad po svoje diši.

Mehko, kot mladi listi breze.

Blago, kot mamina bližina.

Sveže, kot v rosi opran sončni pomežik.

Toplo, kot tihi dih dojenčka.

Ta vonj pomladi sem skušala ujeti v tokratno čestitko za

petletno princesko. 

Ker majhne deklice so kot pomlad.

In naredila sem jo v okroglem formatu, 

da jo lahko prijavim na tokratno craftalnico.

P.S. Princeska je sprintana s te strani.

Topel pomladni pozdrav, Tanja E.

Šopek

Okrogli drobni bidermajerčki za tokratno 
okroglo craftalnico. 

Želim vam prijeten marec,

tak, ki bo pustil svetle, razigrane in po pomladi dehteče spomine...

Topel pozdrav, Tanja E.