Morje, notranje ograje in še kaj...

Ko mehki valovi oblizujejo priobalno kamenje
in gre zemeljski hlad morja preko gležnjev
do osrčja in še čez,

 se moj pogled rad sidra tja čez obzorje.

Takrat se zazdi pogum še bolj dosegljiv. 
Da prestavimo ograje znotraj sebe še za nekaj merljivih odtenkov.
Česarkoli že.
Da po lastnem morju znotraj odjadramo do novih obal, 

preko oceanov preizkušenj, ki jih ni mogoče predvideti.

Vsakemu namreč njegovi lastni zvezdni sestavi utripajo po svoje.

Ob tem spoznanju kot jesensko listje z dreves 
preprosto odpadejo tudi presojanja poti drugih.

Ker...nimamo pojma. Največkrat.
Ne vemo, kakšen veter koga žene, 
po katerih obalah hrepeni.
Od kje prihaja in kam v resnici gre.

Za trenutek se zazdi vse bolj preprosto. 

Na svojem mestu.

Preprosto je.

Za tokratno morsko craftalnico.

Topel pozdrav, Tanja. E.

Morje...

...me je, od kar vem zase, silno privlačilo. 

S svojo naravo, nagovarjalo.

S svojo tišino, klicalo.

Še dandanes je tako.

"Tam" sem preprosto za spoznanje hitreje bližje sebi.

Njegova prostranost je nekaj, kar me v hipu razširi znotraj, 

preko notranjih obal mojega vsakdana.

Orodje mi je, kot je voda za vodene barvice.

In ko se tako breztežno prepustim njegovemu masovnemu utripu,

izjemnemu toku, ki je hkrati mir v svojem bistvu,

sidram ta občutek vase in ga čipiram v svoj celični spomin.

In bolj, kot to, kako daleč smo šli, koliko vsega doživeli,

kakšno je bilo vreme in podobna "polnila", 

mi na notranji občutek izpolnjenosti 

zares vpliva predvsem to, koliko sebe sem (do)živela...

Mmm...

Voščilnica je za tokratno morsko craftalnico.

P.S. Morski zvezdici sem naredila iz fimo air light mase.

Topel pozdrav, Tanja E.

Kot sonce rumena

...je misel vedra. Spodbudna. Močna.

Ki skozi gosti travnik vsakdanjih obveznosti,

ukoreninjenih navad in utrjenih prepričanj, 

sije svojo sončno naravo. 

Najdi jo v sebi. 

Poišči jo, kot redko gorsko cvetico, potrudi se zanjo.

Vedno znova. 

Ker vzpodbuja. Generira rast. Polni. Gradi.

In nosi obljubo, da najboljše šele pride.

Tokratna rumena voščilnica je za avgustovski 

mesečni izziv ustvarjalnega dotika. 

Uporabila sem tam kupljeno silikonsko štampiljko JOY 

travnik z metulji in štampiljko najboljše še pride.

     

Upam, da je nagovorila rumeno, sijočo misel v tebi

in te je pogrela:))

Topel pozdrav, Tanja E.

En cvet

En cvet imam zate.

 Velik in barvit.

 

 Tak, ki mirno, ... mirno diši.

Po majhnih travniških ciklamah, zasejanih na sončnih gozdnih robovih.

                                                                                  

...

 

... 

Po mehkih gozdnih poteh, pokritih z jesenskim listjem

  

...

 

 ...

Po zrelih borovnicah, posutih po svojih grmičkih.

...

 

 ...

 Naj za trenutek te ustavi.

Spomni, da je svet v resnici lep.

 

Za tokratni 28. izziv Vladke in Tine 

(barvanje odtisov, dopolnjenih z napisom).

Topel pozdrav, Tanja E.

Nogometna voščilnica

bo bolj brez komentarja:)

 Za tokratno "moško" craftalnico.

Prijazen pozdrav, Tanja.

Sv. Krst

Goreč plamen vere naj ti svetlo odpira pot k sebi domov.

Njegova mehka lučka naj ti greje tvoj srček 

v svoji toplini in tihi spokojnosti.

Milost naj odpira tvoje bistvo ljubezni naproti...

Naj zgradi zanesljive stebre zatočišča, ki ima vedno toplo ognjišče.

Znotraj. Pri sebi. Doma. 

Čistost vode naj blagoslovi tvoje izvire, da bodo vedno ostali

polno pretočni in povezani neposredno z Virom.

Da bi v svoji čistosti znala ravnati po tem, kar zares šteje.

In... da bi maziljenje ohranjalo tvojo pot gladko in mehko,

srcu prijazno ter lahko kot nihanje angelskih kril.

Prijavljam v tokratno Craftalnico (slovenski napis) in

 mesečni izziv Vladke in Tine (bela z dodatkom ene barve).
P.S. Kompletek ni bil delan za izziva, 
zato sem bila ob pomanjkanju časa zelo vesela, 
ko sem ugotovila, da "paše" v oba.

Hvala vam za vaše prijazne komentarje in 
hkrati iskreno opravičilo, zaradi pomanjkanja časa, za bolj redke moje. 

Topel pozdrav, Tanja E.

Cela slika

Ko okoliščine stisnejo,

kot suša poleti na 

pod prostranim nebom razgrnjeno njivo,

se zaveš svojih korenin.

Kako globoke so v resnici

in od kje črpaš za svoje življenje.

 

Voščilnico prijavljam v tokratni okrogli izziv Vladke in Tine.

 

Topel pozdrav, Tanja E.