sobota, 5. februar 2011

Spominčice

Postojim za trenutek na cesti življenja.
Trenutek, ki kdaj postane tudi dolg, predolg.
Še te čutim tu, 
tiho v zavetju mojih spominov.
Želim si, da bi v njih mir našel svoj dom.

 Ker...so situacije,
ko ti nekdo s svojim odhodom ne da možnost izbire.
Za sabo trdo zapre vrata
in pusti list, na katerem nič ne piše.
Vprašanje "zakaj" se izkaže za neuporabno in prvošolsko.
Ker ima vso pravico živeti življenje na način, 
kot si izbere sam.
    Ne glede na vsa spoznanja, 
da tako je prav in da je namen življenja prav tak, 
vendarle želim reči to, 
da vrvic, ki jih lahko razvozljamo, ne režimo...
 Topel pozdrav, Tanja E.

14 komentarjev:

  1. Še kako se strinjam s tvojimi besedami...

    In krasna voščilnica!

    OdgovoriIzbriši
  2. Komur se zdi, da mora oditi "ker ima vso pravico živeti življenje na način, kot si ga izbere sam ...), naj odide. Trdno zaprta vrata, Tanja E., pa niso vzrok, da ne bi morda našli drug vhod, če si to seveda resnično želimo/jo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Super čestitka, da o besedilu ne govorim! Pozdrav

    OdgovoriIzbriši
  4. zelo,zelo lepo...zelena modra in bela-zame najboljša kombinacija :)pa metuljčki in angelčki -moja šibka točka
    sem morala 2x prebrati,da ne bi narobe razumela.najprej sem razumela,da gre za samomor,nakar sem ugotovila,da gre za ločitev. saj imam prav, kajne?

    OdgovoriIzbriši
  5. Vedno, ko preberem tvojo objavo, ostanem brez besed. Zelo lepo
    Lp

    OdgovoriIzbriši
  6. Ob napisanem ne vem, kaj naj dodam. Meni zveni zelo žalostno in boleče.
    Voščilnica je zelo lepa!

    OdgovoriIzbriši
  7. Hvala vsem za prijazne komentarje.
    Čestitka je nastala najprej zame v povezavi z osebo, ki jo nosim v srcu. Ne gre za ločitev v partnerskem smislu, temveč za razid dveh življenjskih poti, ki sta se zdeli povezani za vedno.
    V svoji prvi objavi sem zapisala namen tega bloga in tako je namen tudi te objave izraziti predvsem to, kar kot sok teče iz mojih lastnih izkušenj ter to sporočiti skozi lastno ustvarjanje. Skozi ustvarjeno in zapise se najprej zavem sebe. Radosti me pa tudi, če zapisano nagovori še koga, da kdaj kakšno dejanje, lahko tudi povsem vsakdanje in navidez banalno, naredi bolj zavestno. Vsi imamo kaj od tega... Lepo in sončno nedeljo vsem :))

    OdgovoriIzbriši
  8. Čestitka je zelo lepa! Barve se tako lepo prelivajo.Kar se pa zapisa tiče,....tudi meni deluje žalostno.

    OdgovoriIzbriši
  9. Lepo si napisala, vendar je včasih zelo težko sprejeti, da ni odgovora na Zakaj, ker bi z razumevanjem lažje preboleli neko dejanje drugega, tako pa se velikorat potem ostanemo pri razmišljanju, da smo sami krivi. Vsekakor ima vsakdo pravico živeti svoje življenje, ampak vseeno se mi zdi prav, da če je nekdo dolgo živel v našem, da se vsaj dostojno poslovi. Ampak vedno se ne izzide tako, kaj? :) Lepo si me pripeljala do razmišljanja :) Čestitka pa je prekrasna, nežna, samogovoreča in odlično dopolnjena s temi cvetovi in metuljčki. Zelo mi je všeč tvoj stil.

    OdgovoriIzbriši
  10. Vidim, da si bila pridna in da sem veliko zamudila pri tebi! Hvala tudi za "veter v hrbet" :-))
    Priti k tebi na obisk je tako zelo lepo: nagledaš si lepih umetnin in nahraniš možgančke z lepimi mislmi. Le kaj bi si lahko še želel?!
    Čestitka je čudovita in čisto po tvoje :-))

    OdgovoriIzbriši
  11. Zanimive misli in lepa čestitka!

    OdgovoriIzbriši
  12. lepa voščilnica in tekst vreden razmisleka....

    OdgovoriIzbriši
  13. Velikokrat sem že nemo zrla v vrata, ki jih je nekdo zaprl za seboj, velikokrat me je že glodal zakaj brez zato, v ena zrem že osem let, pa se še vedno po prvošolsko sprašujem zakaj. Najbrž se bom do konca življenja, čeprav vem, da tudi ta nima svojega zato. Kaj se zgodi, ko pravica trči ob dolžnost? Zašla sem, ampak tvoje besede so se me res dotaknile!!

    OdgovoriIzbriši