Ko zmanjšaš gostoto dogodkov in hrup
na površini svojega življenja do te
mere,
da lahko (spet) slišiš izvorno globino tišine,
si na pragu lastne
biti.
Home again.
Rožice sem izdelala z embosiranjem paus paprija,
zato voščilnico prijavljam na 55# izziv Vladke in Tine na to temo.
♥
Topel pozdrav, Tanja E.
Sem brez besed. Ni je, ki bi opisalo to.
OdgovoriIzbrišiUau,čudovita voščilnica in zapis!
OdgovoriIzbrišiPrečudovita je. Zelo so mi všeč embosirane rožice iz paus papirja. Super ideja.
OdgovoriIzbrišiOoo spet nekaj posebnega. Embosirane rože so prekrasne. Topel pozdrav k tebi. Z.
OdgovoriIzbrišiKako je lep! Emobosirane rože so čudovite
OdgovoriIzbrišiSamo občudujem...
OdgovoriIzbrišiHvala za čudovito misel, ki še kar odzvanja in za pogled na čudovito voščilnico! Majda
OdgovoriIzbrišiNi kaj dodati. Ostala srm odprtih ust 😚
OdgovoriIzbrišiVedno me prepričaš s svojimi čudovitimi voščilnicami. Resnično lepo.
OdgovoriIzbrišiWow, čudovita pokrajina. Bi se kar skrila v to zimsko idilo. Prekrasno. In besede so znova pobožale mojo dušo.
OdgovoriIzbrišiBrez besed. Čarobno.
OdgovoriIzbrišiČarovnija na papirju...prelepo.
OdgovoriIzbrišiPrečudovita!
OdgovoriIzbriši