Da bi bila čestitka ob upokojitvi polna vsebin
prav za to osebo, je bilo izhodišče.
Meni je prav. Zelo prav.
Ker uniformiranost lahko kupiš v vsaki trafiki za vogalom.
V meni so se ob tej voščilnici porajale misli o svobodi.
Ene vrste, se razumemo.
Če je svobodo sploh možno deliti na podvrste...
Že dvomim v to.
O-o, če sem temo čestitke povezala prav s tem,
potem...imam kaj za razmislit!
Kdo znotraj mene dovoli, da so okoliščine,
ki si jih ustvarjam razlog,
da ptica znotraj mene vedno ne razpre
svojih kril v vsem razponu
in včasih raje tiše kot polno zapoje pesem,
ki jo je mati narava vtisnila v celice...
Saj to jaz opisujem svobodo, mar ne?
Se zdi, da je ta še večja, ko letiš v svoji jati.
Ampak biti srečna in zavedna sinička v jati srak, to je šele to!
Pa nič proti srakam.
Tudi one igrajo svojo vlogo v širši zgodbi.
In ta je vedno.
Topel pozdrav, Tanja E.
