Spomin

...nate, ki si del mene, kot moje srce. 

Nate, ki me objameš v toplem jutranjem sončnem žarku

in ki v lahni sapi večera poljubiš moja otroka pred spanjem…

Spomin na 28. junij 1991 je te minule dni v meni ponovno 

oživel nepozabne in težke zareze v mojo realnost,

ki so moje življenje v najglobljem temelju spremenile,

skozi trpljenje sprožile nikoli končan proces 

preobrazbe mene kot človeka,

preko nenadomestljive in trajne izgube 

pa povsem predrugačile moje dojemanje stvarstva 

in naše vloge v njem.

 Osamosvojitvena vojna….mejni prehod Holmec…ubit…

Trenutek, ki mi je na pragu mojih študentskih let sesul vse, 

kar sem do takrat poznala in vedela.

Sledila je dolga doba dojemanja, 

da to niso (pre)hude sanje, iz katerih se nikdar ne zbudim.

Da res nikoli več ne prideš čez domači prag.

In prineseš svoje sonce.

Da je vse, kar sva kot otroka istega gnezda imela, 

ostalo le v srcu, ujeto v nasmejane družinske albume 

in za vedno vtkano v nepozaben spomin, 

ki sem ga za dolga leta zaklenila tudi pred sabo.

Povezava v srcu pa je ostala. 

In naš morski zaliv, kjer sva skupaj raziskovala 

morsko dno tudi danes enako poljublja morsko obalo…

 In na moje poteze obraza tiho riše mehkobo. 

Kot si jo znal samo ti.

Vedno, vedno te bom pogrešala.

Topel pozdrav, Tanja E.

Za rojstni dan

Čestitka za ljubitelja gora in cvetja.

Ter še ena, pri kateri je bil potreben preprost 

poudarek na številki rojstnega dne.

 

Lepo se imejte v tem krasnem 

sončnem dnevu v pričakovanju počitnic. Tanja E.

Razpri svoja krila široko...

...kot lahen metulj ali drobna pikapolonica.

Ko poleti k tistemu, kar ga/jo tisti trenutek kliče.

Po vzoru drobnih bitij v naravi bi ljudje 

marsikaj lahko/morali narediti drugače.

Zdi se, da smo ljudje dandanes napačno razumeli 

kaj pomeni razpreti svoja krila...

To počnemo namreč na načine, da naredimo senco v okolici,

prehud kraval ali s svojim prhutanjem izrivamo sočloveka.

Drugič jih spet stiskamo 

in s tem zaviramo pretok osnovne življenjske energije,

namesto prožni, smo togi in 

namesto v pretoku, 

smo zastoj v cirkusu preživetih izkušenj.

Metulj s svojim letom ne dela sence v okolici, 

je v pretoku in sledi svojemu trenutnemu vzgibu.

Ne ustvarja si prostor na račun drugega metulja.

In ko je najlepši, svojih kril ne skriva,

ampak jih sonči v topem soncu na najlepši cvetlici.

Da bi v tem poletju zmogli in znali 

čimveč teh drobnih modrosti narave,

ki se jih da mimogrede spregledati,

integrirati v naše celostno delovanje...

Topel pozdrav, Tanja E.

Ljubezen

Prav na to temo sem prijateljici izdelala

čestitko in vmesnico za knjigo.

Z namenom :)

Ljubezen ne rabi komentarja.

Ker velikokrat ko ga dobi, 

se začne čutenje pretvarjati v miselni proces v glavi.

Zato naj je ljubezen, zame in zate...

Topel pozdrav, Tanja E.

K sebi se vračaj

K sebi se vračaj.

K svojim besedam, k svojemu utripu srca.

K svoji resnici.

K svojemu miru.

Ki vedno je in čaka nate...

Tale objava je zate, ki zdaj vonjaš zrak nad Muro.

Vse ima svoj smisel, saj veš.

Pridi čimprej!

Topel pozdrav, Tanja E.

Kot morje modro

Zame je asociacija na morje doma v občutkih. 

Manj v podobah.

Občutek sinjega neba nad mano 

in modro modre rahlo valovite preproge na širnem obzorju,

v meni poraja čisto radost, 

valovi na mojem morju se pomirijo, 

znotraj mene se širim v zavedanju lastnega miru, 

svobode, ki diha s polnimi pljuči

in hvaležnosti, da vse to lahko doživljam.

Vse to sem želela sporočiti skozi to čestitko. 

Prijavljam jo na tokratno craftalnico, ki kliče k ustvarjanju 

na temo modro poletje.

Še en utrinek s plaže, 

kjer se poznam z vsakim kamenčkom.

Nastalo je še nekaj čestitk na to temo v različnih odtenkih.

V barvah morja.

Ki, kot mi ljudje, spreminja svojo barvo...

Zato naj vas danes poboža modra.

Topel pozdrav, Tanja E.

Deklica v travi

Danes sem z užitkom ustvarjala za Vladkin izziv .

Za osrednji motiv sem izbrala edino take vrste štampiljko, 

ki jo je najti v mojem predalu.

In nastala je deklica v travi.

Zdi se, kot bi v čestitko vtkala trenutke brezčasja,

ko nosni votlinici polni le vonj po sveži travi,

uho zaznava le drobno brenčanje življa v zelenju

in lica boža komaj zaznavni veter lahkega 

poplesavanja mehkih metuljevih kril.

Nič ne bomo zamudili, če se kdaj zares 

in zavestno takole ustavimo.

In si sami izberemo izraz svojega lica. 

Ne le, da ne bomo kaj zamudili.

Nekaj pomembnega bomo prispevali...

Vladka nas je povabila, da pokombiniramo 

različne štampiljke in uporabljeno pokažemo.

Torej tu je moj prikaz in če se sprašujete, 

kaj delajo na njem vatirane palčke :)))),

naj povem, da sem tako pobarvala osrednji motiv, ob pomoči vode:)))).

  Upam, da šteje tudi ta "dinozavrska" tehnika.

 Nastala je še ena, v drugačni barvi, 

z istim sporočilom.

Čestitko prijavljam tudi na 30. izziv Craftalnice,
kjer je potrebno uporabiti vsaj en odtis.

Prijazno vas pozdravljam :), Tanja E.