Poklon

Prvi gibi drobcenega bitja, 

kot nežno prhutanje majhnega metuljčka, 

srček, ki najprej (z)raste v srčku mamice

in rastoči buši...

Pa sinja lepota vsenaokrog.

Vrtinci energij, ki podpirajo.

Drobne podrobnosti, ki so naenkrat ves svet.

Te dni sem delala meni romantične in ženstvene čestitke

s "štemplanjem" in preprostim barvanjem teh drobnih vrtnic.

V meni je oživel čas izpred enega leta...

Čudovit spomin o prepoznavi nosečnosti se je zlil v ti dve čestitki.

Nov začetek je tema tokratne craftalnice.

Nosečnost je nov začetek, ki je predvsem blagoslov Življenja.

Poklon v hvaležnosti.

Milost.

Želim jo tudi vsem vam, ki si jo želite.

Dodajam pa še fotografijo, 

ki sem jo tistega dne zase posnela z angelom "nov začetek".

Ma res ni naključij...,

 nekdo je že davno lepo povedal;

vse je na ključ.

 Topel pozdrav, Tanja E.

Sestavljena preprostost

Toliko vsega nas sestavlja.

A že brez vsega smo vse.

O tem sem razmišljala ob tej čestitki,

v katero sem po naročilu združevala vse te različne motive, barve.

In ko sem jo sestavljala takole skupaj v ciklamni barvi, 

ki je v mojem predalu nikoli ne pogrešam, še manj iščem,

sem se zavedla tudi, kako zelo različni smo si.

A v hrepenenjih neizmerno podobni.

Vsa najgloblja se porajajo iz in v ljubezen.

Kot mamica otroka, 

nas vse pomiri topla dlan, ki poboža,

ljubeča beseda, ki pomiri 

in tiha prisotnost, ki sporoča, tu sem. 

Topel pozdrav, Tanja E.

V osnovi smo ljubezen

Life is to remember, who you (really) are.

Je sporočilo tokratne kuverte z njeno vsebino.

Živimo zato, da prepoznamo kdo v resnici smo. 

Se spomnimo.

In ne glede na vse zapise, 

ki jih dogodki v času vtisnejo na platnice naše knjige, 

ne glede na vso poigravanje vlog ter valov življenja, 

ki nas dvigajo enkrat visoko pod sonce, 

spet drugič nekam daleč globoko v brezna priložnosti, 

v svoji čisti esenci smo (vedno) ljubezen.

 Ki največkrat ni navzven rdeče prepoznavna,

velikokrat je prav prizemljena, 

tiho ustvarja v ozadju tisto, kar nas gradi.

Ne da se na njo pokazati s prstom.

Da je delovala prepoznamo po sledovih, ki jih pusti za seboj.

V spoznanju, da je nekomu bilo mar za spoznanje bolj,

v blagem nasmehu, ki je zarisan znotraj,

v mirnem dihu prepustitve...

Bodimo orodje "take" ljubezni, 

dovolimo ji, da deluje skozi nas.

V tem je edina trajna radost.

Veselo Valentinovo!

Topel pozdrav, Tanja E.

Muca copatarica je...

...v petek na našo najmanjšo "copatno" poličko 

dodala ene totalno cotkane copatke.

Ki si zaslužijo svojo objavo. 

Uganete katere?

Ja!

Pa prisrčno, mojstrsko čestitko, ki poboža srčka...

Ko dobim v dar nekaj, kar občudujem na meni 

sorodnem blogu je to enkraten občutek!!!

Nekdo je res mislil name in na mojo deklico. 

Kako sem se razveselila Janjinega paketka, 

ki mi ga je podarila mama prijateljice. 

Kot otrok sem obračala škatlico, čestitko, 

copatke, z očmi in prsti preiskala vsak detajl in 

v mislih sledila izdelavi takih krasotic. 

Hvala za užitek!

In ker je že vsa objava čisto roza, 

dodajam še eno svojo čestitko za rojstvo deklice.

Dobrodošla princeska!

Naj vse, kar je roza v nas, prešerno zaprhuta...

Topel pozdravček, Tanja E.

Sr(e)čno v letu 2012!

Pozdravljeni!

Kopici toplih želja, izrečenih in zapisanih 

v teh dneh, dodajam še nekaj svojih.

Želim si, da bi bilo to leto za nas radostno in srečno, 

da bi bili zdravi, pretočni  in super ustvarjalni.
Da bi ljubili in bili ljubljeni.

Želim si tudi, da bi znali biti bolj srčni.

In da bi srečevali srčne ljudi.

Take, ob katerih nam je preprosto lepo.

Katerih besede pobožajo in ne ranijo.

 

Ki prisluhnejo in slišijo tudi, ko ne govoriš.

Ki ti prinesejo poljsko rožico, ko je ne pričakuješ. 

Pa četudi le v prispodobi.

Na katere se lahko zaneseš. 

Zaupaš kot otrok.

Želim pa si tudi, 

da bi čimvečkrat vstopali skozi vrata

v brezčasje, 

ki je med dvema trenutkoma,

v hipec, ki je med izdihom in ponovnim vdihom...

In da bi tam "ostali" dolgo, čimdlje 

ter se "vračali" čisti in naravno lepi.

Vse, vse dobro vam želim!

Topel pozdrav, Tanja E.

P.S. Zgornjo čestitko prijavljam na tokratni izziv craftalnice. 

Pikapolonice so res drobcene živalce, 

a imajo, ko mi sedejo v dlan, močan vpliv name. 

Zato so velike v svoji neznatnosti 

in jih dodajam v zbirko čestitk

z motivom živali, kot želi tokratna craftalnica - Kraljestvo živali.

Hvaležnost

Melodija letošnjega leta počasi izveneva. 

Tipke na klavirju upočasnjujejo svoj ritem, 

čeprav se zdi, da vrtiljak življenja te dni še pridobiva na hitrosti. 

Pogled mi skozi okno pobegne preko zasneženega gozda,

tja čez obzorje, v osrčje večerne zarje. 

Kot majhne iskrice v meni jasno zasvetijo vtisi dogodkov, 

situacij, ki so se preigravali v melodiji tega iztekajočega se leta. 

Po notah, ki jih je pisal veliki skladatelj. 

Prevečkrat še pozabim nanj. 

Oživijo vtisi, čustva, zagozdena v določenih situacijah, 

dogodki ponovno dobijo barve, 

kot bi jih barval Bojan iz otroške risanke... 

Zavestno jih polagam nad črto, 

pod katero namestim hvaležnost, kot skupni imenovalec. 

Z lahkoto mlade balerine nad črto zavihtim 

v mojih očeh pozitivne vtise, ljudi, povezane z njim. 

Težje, res težje gredo nad črto dogodki, situacije, 

ki sem se jim dovolila odzvati z bolečino. 

Kako lahko je biti hvaležen za dobro, 

za tisto manj dobro je do hvaležnosti potrebno garati...

 "Videla" pa sem tudi kar nekaj nehvaležnosti.

Ko ljudje ne čutijo hvaležnosti, 

vsaj ne na tak način, kot si to predstavljam jaz.

Zame je to odsotnost srca.

Tu so bili zato, da me spomnijo name.

Name.

Ker, ko sem v srcu, 

dogodki pridejo in grejo,

in konec dneva sem mir.

Naj vas v teh dneh še posebej intenzivno preveva mir znotraj.

Ker v miru je doma prava radost, 

je doma zdravje, je doma ljubezen.

Vse to vam želim. 

In sebi še posebej.

Topel pozdrav, Tanja E.

Drobni čudeži

 Živiš lahko na dva načina.

Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. 

Lahko pa imaš vse za čudež (A. Einstein)

Topel pozdrav v teh čarobnih dneh 

pričakovanja Božiča,

ko hrup ljudi mehko brišejo bele snežne sledi...

Tanja E.