Sestavine življenja

Nekatere "sestavine" lahko v življenje vnašamo zavestno.

V danem trenutku lahko vnesem vanj globji vdih.

Pozoren pogled na gozd.

Zaznam čudovite otroške oči.

Podarim sebi nasmeh.

Preprosto pokimam da.

Blagoslovim kozarec vode, ki ga pijem.

Se zavem tistega, ki misli v moji glavi.

Dam soncu pomežik.

Tudi, če za to ni navidez nobenega pomembnega razloga.

 Čestitka je za možakarja, ki rad kuha zelenjavne enolončnice.

Vanjo vnaša sestavine, ki so njemu ljube.

Zato sem nanjo napisala moje njemu na kožo pisano besedilo. 

P.S. Pri enolončnici je izpadla črka n, 

to sem popravila, slikala pa le varianto brez n- ja, se opravičujem:))

Vse, krompir, korenje, peteršilj, lonec, kuharski pripomočki,  je rezano ročno, 

peteršilj je sestavljen iz manjših izsekov štance za listke.

Zelena podlaga je papir, ki ostane ob izsekovanju listkov. 

Besedilo je moje.

Prijavljam jo v tokratno craftalnico. 

Ker je mišljena kot " Vse najboljše".

Topel pozdrav, Tanja E.

Pesem v srcu

So ljudje, ki se jim glasba poda kot najlepše oblačilo.

Kot dojenčku mamina bližina.

Kot morju njegova obala.

Kot zvezdam neba ozadje.

Kot pomladnemu zvončku toplo sonce.

Zato namesto srajčke note z 

Vladkinim napisom Vse najboljše.

In obvezen pušeljc za slavljenca.

Zapoj si danes svojo najljubšo.

 Vesela bom, če mi zaupaš, katera je to:))

Topel pozdrav, Tanja E.

Ujemi sanje!

Orel, ki se vzpenja v nebo. 

Tam je zares doma.

Široko razprtih kril zlahka polno živi svojo zgodbo.

In nebo, ker nebo iz take je snovi, kot sanje.

Lahk(otn)e kot pero.

Rjava za prizemljitev,

v objemu oranžne, ki odpira kreativnost.

Podpira srce. 

Da cveti vse, kar v njem dela drobne popke.

Topel pozdrav, Tanja E.

Čestitko prijavljam v tokratno pernato craftalnico.

Pisano

Hvala Bogu, da barvitost mojega življenja ni (v celoti - he...he...) odvisna od količine distress markerjev, ki jih zaenkrat posedujem (en, dva, tri, štiri, pet)... 

 Sem se pa vseeno pogumno lotila zadnjega izziva Marine. Ob delu, ki sem ga vrinjala med čas, ko je naša dojenčica spala in med likanjem za njenega brata, ki gre v šolo v naravi, sem se ogromno naučila. Tudi tega, kar se nisem nameravala:))) Ideja kot izhodišče in veliko improvizacije (tako bo še vnaprej, dokler me en od dobrih mož v decembru ne usliši; upam samo, da se spozna na vse te ustvarjalne pripomočke - please call Mavelu.com).

Če izbereš papir, ki preveč pije, nimaš več ravne površine, če nanjo nanašaš kaj na vodni osnovi (u, a sem to pozabila od osnovne šole). Še sreča, da imam doma stari štedilnik, nad katerim lahko (bel) embossing prah zapečem:))) In uau, ta scor-tape se res ni skrčil pod pritiskom vročine... Kakšno barvo sem zmešala tudi na narobe obrnjenem prozornem pokrovčku "Ferrero rocherja", ki sem ga uporabila tudi za odtis krasne Vladkine štampiljke. Na koncu sem bila primorana končni izdelek razrezati in ga ponovno prilepiti na ravno osnovo. In si priznati, da je Marina odlično opravila svoje delo in da ve kako to gre. In to je moj približek, ne me vprašat za njegovo merilo, glede na na izdelek v izzivu. Imejte prisrčno soboto, LP:)

Topel pozdrav, Tanja E.

Belo pero

Belo pero na produ.

Mehkoba, ki spominja.

(Po)boža.

Skozenj zaslutim angelska krila.

Vedno je odvisno, kako gledam na stvari. 

Naj bo to belo pero ali ljudje.

Posušeni list ali zelena pomladna livada. 

Zrelo jabolko ali naplavine mehke morske trave.

Kamen, ki dobi zgodbo, ko jo jaz zagledam.

Negujmo notranji (v)pogled.

Z njim je pogojen odsev sveta/življenja, 

ki se nam zrcali na gladini vsakdana...

Hvala za obisk mojega bloga.

In topel pozdrav, Tanja E.

P.S. Čestitka je za tokratno pernato craftalnico.

Mene perje pač najprej asociira na angleska bitja:)))

"Kamnita" podlaga je papirna servieta.

Zvečer

Zvečer, ko se sonce v čarobnih barvah pogreza 

daleč nekam za neskončno obzorje,

imamo ljudje čisto predstavo mame narave o tem, 

kako umiriti svoj utrip in se pogrezniti v svojo lastno spokojnost. 

Tam smo zares doma.

Topel pozdrav, Tanja E.

Ob obali

Ko tam, ob morja obali kot otrok brskam med naplavinami morja, 

pa četudi so to le drobne vejice ali ostanki školjk,

občudujem njih oblike, barve ter

vmes namenim droben nasmešek kaki podobni duši, 

ki jo srečam,

je to zame čisti užitek.

In ko dobim naročilo za kako tako dušo, tudi:))

 

Čestitko prijavljam tudi v tokratno craftalnico,

uporabila sem svetlo sivo (papir za ozadje, senčenje belega roba), 

temno sivo (pisava v ozadju in drobne vejice) ter 

svetlo modro - turkizno, ki se preliva v morju.

Oranžna se ji ni podala, ker so morale biti marjetice

 z domačega dvorišča...

Topel pozdrav, Tanja E.