Deklica v travi

Danes sem z užitkom ustvarjala za Vladkin izziv .

Za osrednji motiv sem izbrala edino take vrste štampiljko, 

ki jo je najti v mojem predalu.

In nastala je deklica v travi.

Zdi se, kot bi v čestitko vtkala trenutke brezčasja,

ko nosni votlinici polni le vonj po sveži travi,

uho zaznava le drobno brenčanje življa v zelenju

in lica boža komaj zaznavni veter lahkega 

poplesavanja mehkih metuljevih kril.

Nič ne bomo zamudili, če se kdaj zares 

in zavestno takole ustavimo.

In si sami izberemo izraz svojega lica. 

Ne le, da ne bomo kaj zamudili.

Nekaj pomembnega bomo prispevali...

Vladka nas je povabila, da pokombiniramo 

različne štampiljke in uporabljeno pokažemo.

Torej tu je moj prikaz in če se sprašujete, 

kaj delajo na njem vatirane palčke :)))),

naj povem, da sem tako pobarvala osrednji motiv, ob pomoči vode:)))).

  Upam, da šteje tudi ta "dinozavrska" tehnika.

 Nastala je še ena, v drugačni barvi, 

z istim sporočilom.

Čestitko prijavljam tudi na 30. izziv Craftalnice,
kjer je potrebno uporabiti vsaj en odtis.

Prijazno vas pozdravljam :), Tanja E.

Ko cvetijo poljske marjetice...

V času pomladi, 

ko poljske marjetice soncu najbolj odpro svojo sredico,

se prav enako siju ljubezni preda mnogo src.

Tudi ti dve.

Naj roka življenja v vajino skupno košaro

siplje blagoslove trdne in tople ljubezni,

naj vaju boža, kot najmilejša mati

in vama na odprti dlani ponuja vsak dan sveže sadeže mame Zemlje.

Topel pozdrav, Tanja E.

Bistro zeleno grozdje

Bodi kdaj kot bistro zeleno grozdje,

ki je v svoj sok ujelo tisočero 

sončevih nasmehov...

In čestitka za gospo, 

ki je (tudi) v vinogradništvu našla svojo radost.

Topel pomladni pozdrav vsem, Tanja E.

Zelena objava

Danes sem naredila zeleno čestitko.

Tak je njen najboljši opis.

Z namenom.

So trenutki, ko nisi ne pošteno žejen, še manj zares lačen, 

a nekaj tako zelo manjka.

Manjka tam, kjer tega ni možno pokazati s prstom

in tudi ne opisati s peresom v roki.

To je pravi  trenutek, 

da se pozorno zazreš v zeleni del narave.

Tisti, ki raste. 

 Ker taka situacija pač kliče po rasti.

 Zazrem se vanjo, z namero in očmi od tam tam, kjer utripam.

Razširi se polje okoli nje in hkrati se širim jaz. 

Odpre se nov (v)pogled.

Moje občudovanje je ključ, 

preko katerega me narava okrepi.

In sidra v njena lastna nedrja. 

Ker od tam dejansko prihajam(o).

Del narave smo, a smo največkrat tako zelo nenaravni.

A v svojem bistvu smo...

včasih kot sočna mehka praprot,

včasih kot pokončen mogočen hrast,

kdaj kot ostra poletna gozdna trava

in kdaj kot od močnih morskih tokov utrujena zelena alga.

Smo tudi bodičast kaktus v suhi puščavi

in večkrat najvišja smreka, ki prestreza poletne strele.

Velikokrat smo tudi neznatna šiba jelše,

ki v senci večje sorodnice išče svoj prostor pod soncem. 

Pa kdaj zvedava in nadvse lepa breza, 

ki v svoje nežne liste lovi melodije mladega vetra. 

Tudi zvonček smo, ki ob prvem pomladnem soncu 

prebije plast snega in odpre svoj cvet.

Pa kdaj od julijske nevihte izmučena 

in poležana travniška bilka, 

drugič pa spet nadvse pogumna sočnica, 

ki je našla svoj vir vode sredi od sonca razgrete priobalne skale.

 Naj vas zato danes poboža zelena 

in sleče do naravnega...

Ker to nam najbolj pristaja.

Topel pozdrav, Tanja E.

P.S. Čestitko prijavljam na izziv 28# Craftalnice.

Poroka

Pozdravljeni!

Tokratno poročno čestitko sem delala po postavitvi, 

ki jo želi izziv #28 Craftalnice.

Njena vsebina prav ponazarja današnji dan, 

ko je v zraku še posebej čutiti ljubezen, mar ne?

Barva smetane, ki predstavlja nežno, 

a hkrati dovolj polno osnovo,

kot človeka, ki vstopata v zakon.

V desni doma spečen gumb, 

ki simbolizira srečo v zakonu.

Vsi si jo želimo.

Metulja za razprta in lahka krila zakoncev sem embosirala, 

prav tako mehurčkasto obrobo 

ter rokopis na premočrtni liniji,

kot simbol značilnega dogodka v času posameznika.

Srce, kot simbol ljubezni, 

obdano s tisočimi drobnimi stvarmi, 

iz katerih je sestavljena.

In za zaključek še majhna detajla moje "poročne floristike"...

 

Drobne rožice so meni najlepše, 

šmarnice princeske gozdne livade...

Morda jih kdaj celo uspem narediti iz papirja, he...he...

Naj vas greje ljubezen, tista, ki jo imate doma.

Topel pozdrav, Tanja E.

Inner peace

Tokratno čestitko prijavljam na ColourQ challenge #82. 

Ko enkrat izkusiš ta mir znotraj, 

ki ni posledica ugodnega življenjskega položaja, 

temveč prigaranega uvida v svojo notranjo pokrajino,

ki se zadaj za glasnim poljem razuma in 

onkraj zaslona lastne samopodobe

razprostira v svojo neskončno prostranost in brezčasje,

je to izkušnja po kateri občutenju hrepeniš vedno znova in znova.

Kot lačen dojenček vedno znova išče mamine prsi.

Pravzaprav je to najgloblje hrepenenje vseh nas.

A ga (še) prevečkrat zapolnimo z mašili "sodobnega" sveta, 

ki nas ujamejo v svoje kolesje.

 Naj ta čestitka nežno predrami pravo naravo tega hrepenenja...

Topel pozdrav, Tanja E. 

Birma

Tokratne birmanske čestitke sem izdelala v želenih barvah.

Sama jih sicer najraje delam v beli, ali njej podobni barvi.

A ob ustvarjanju teh barvnih čestitk sem se zavedla svojega lastnega zaznavanja duha v mojem življenju, ki ni bilo najmočnejše ob takih značilnih dogodkih, kot je birma ipd., temveč takrat, ko me je življenje stisnilo do te mere, da sama s svojim dotedanjim vedenjem nisem znala naprej ali pa sem bila zaradi okoliščin prepuščena toku dogodkov...

Zato so barve, ki ponazarjajo življenje v vseh odtenkih, po moje čisto v redu tudi za tovrstne čestitke.

Namesto nadaljnjega komentarja k čestitkam bom odgovorila na vprašanja, ki so naloga blog nagrade, ki sta mi jo podelili Maja in pred časom tudi Aleks.

1.Kaj me inspirira za naslove objav?
Tisti notranji vzgib, ki me povleče v ustvarjanje za lasten užitek
ali pa izluščena vsebina, ki se mi zariše 

na notranjem obzorju ob delu po naročilu.

2. Opiši se v štirih besedah?

Srčna, (pre)odgovorna, ustvarjalna, čutna...

3. Najljubši citat:

No to je pa zame bila zelo težka naloga. Najljubših citatov imam malo morje, vsak pride do izraza v določeni situaciji. Zato tukaj navajam le enega izmed njih:

"Kajti nezavedno vselej poskuša oblikovati nemogoč položaj, ki bi posameznika prisil, da uporabi najboljše v sebi. Sicer se njegov razvoj ustavi, ni popoln in se ne uresniči. Potreben je nemogoč položaj, v katerem se mora odpovedati svoji volji in pameti in mu ne preostane drugega kot čakati in zaupati neosebni moči rasti in razvoja. Ko boste obstali pred zidom, se umirite in ukoreninite kot drevo, dokler vas ne obsije jasnost iz globljih virov in boste videli čezenj."  C. G. Jung

4. Izber 10 blogov, ki jim podeljuješ to nagrado:

Nagrado podeljujem vsem mojim spremljevalkam/cem, 

vzame naj jo, kdor želi.

Topel pozdrav, Tanja E.