sobota, 24. september 2011

Kot pomlad zelena

Kot pomlad zelena poročna naj bo...
 Rojena iz globokega hrepenenja po 
čutiti tisto nekaj znotraj, kar zapolnjuje prazne, prazne vsebine,
zmehča tisto, kar je otrdelo zaradi neizrečenosti,
sprosti tisto togost znotraj, ki je zatesnila sama sebe,
vnese tisto gotovost, ki te poravna tam, kjer se kriviš
kot zatrdela palica... 
Kar odpira težak pogled in razširi dih.
Kar daje vse.
In ne pričakuje. Nič.
Se vgnezdi v srce...
In neslišno riše najgloblje brazde v zgodbi življenja.
Največkrat kot tihi opazovalec,
saj pozabljamo...
Ko plešemo po zvezdni poti brez zavedanja.
Ko omahnemo v dremež, 
kot majhen dojenček po toplem obroku.
Omamljeni s prvo stvarjo, ki nas "osreči".
Toda hrepenenje znotraj ohranja svoj zven.
Zaznaš ga v nemirnih nočeh skozi 
neizrazite podobe, ki se rišejo na stene zidov.
Skozi subtilno zaigrane note v ljubi pesmi.
Ker...
Ljubezen je stanje človeka in
ni odvisna od sočloveka.
Vse ostalo so potrebe, oznake, pogojenosti.
Identifikacije, ki niso niti nalepke.
In še kaj.

Da bi znali lastno hrepenenje zapolnit 
pri samem izviru vam tokrat želim.

Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 9. september 2011

Morje...

Tokratna craftalnica je za inspiracijo izziva 
ponudila dve odlični fotografiji.
Izbrala sem drugo. 
Ker bila mi je navdih v smislu prostora in prostranosti,
ki ju lahko začutim ob morju...
Peščene zavese, ki lahno valovijo ob oknih
so me spomnile na droben pesek ob vznožju valov, 
ki ga le-ti mehko nosijo nazaj in naprej...
In starinsko leseno ogrodje mize na vse naplavine,
za katerimi tako rada brskam po obali...
Kombinacija belega pohištva na od sonca razgaljene
in belo bele skale na meni ljubih obmorskih kotičkih...
Nekaj malega zelenja pa na tiste čudovite rastlinice, 
ki med skalnimi špranjami posrkajo dovolj vitalnih
snovi za svoj čudežen obstoj.
In blazinice na sedežni na tisti spokojen občutek ob morju,
ki mi omogoča, da z dopusta ponavadi prinesem zapise in
se ob dolgih zimskih večerih doma čudim, 
kdo jih je v čas zapisal preko mene...
Vse to sem združila v tole čestitko.
Ki sem jo s srcem naredila čisto zase, saj letos
zaradi okoliščin nisem bila na morju, kar je prvič od
moje rane dojenčkaste dobe....
Poslikala sem jo v soju sonca, 
kot take vrste čestitki tudi najbolj pristaja.
In ker k morju zame pristaja Oliver Dragojević,
postu dodajam link do njegove skladbe o morju...
Ene izmed njegovih mnogih. Katerakoli bi pristajala...

In včeraj sem po pošti dobila čudovit Dianin paketek, saj
sem bila na njene blogu izžrebana kot srečna 
dobitnica čudovite torbe.
Res mi je všeč, Diana, še enkrat najlepše hvala.

Topel pozdrav, Tanja E.

sobota, 3. september 2011

Ljubezen


Ljubezen zna vstopiti tam, kjer ni ključa,
ni vrat, ni vhoda.
Po svoje prodira,
svoje poti ubira in
kljub svoji nežnosti pušča neizbrisno sled...

Na tokratni poročni čestitki sem 
uporabila idejo dveh srčkov, 
ki ju je prikazala Valita.
 Topel pozdrav, Tanja E.

petek, 19. avgust 2011

Čestitka za dojenčico in štorklje...

Te dni sem ustvarjala čestitko za dojenčico.
Mehko sem jo ovila v roza barvo, barvo srca,

ker tam, v srcu, otrok zraste, še preden se sploh rodi, 
velikokrat tudi še preden se sploh spočne.
In ta deklica je otrok srca...

Ker k objavi tematsko prav pristaja, 
dodajam še fotografije mojega domačega kraja, 
ki ga je tri dni nazaj obiskala jata štorkelj.
Doma sem v Mislinjski dolini na Koroškem, 
torej veste, kako zelo nenavadno je, 
da se tu ustavi sploh kakšna štorklja,
prelet jate 25-tih mogočnih ptic pa je sploh 
bila dogodivščina posebne vrste.

Ko so prhutale nad mano in mojim navdušenim sinom
je Uršlja gora v ozadju ustvarila povsem drugačen odsev.
Vsaj meni se tako zdi.

No, naključij pač ni in tudi te štorklje so očitno imele 
dober razlog za svoj celodnevni postanek na našem koncu. :))
Radodarno jih pošiljam vsem vam, 
ki vam v srčku že kaj raste...
Topel pozdravček, Tanja E.

petek, 12. avgust 2011

Babica Zemlja


Babica Zemlja je v zdravilne zeli vrasla 
svojo modrost in vedenje o življenju,
v njih celice je skrivnostno vtkala svoje 
kapljice iz izvira samega z vonjem po sebi sami...
V bit kristalov je dahnila prvinsko svetlobo, 
iz katere smo tudi mi in
s palico izkušenega dirigenta v njih zanetila utrip, 
ki krepi in ustvarja rast... 
In podarila nam je les, 
ki v času rasti s svojo hara linijo 
sporoča nekaj tudi naši hrbtenici v širšem pomenu besede,
če to le znamo videti in začutiti,
ustvarja kisik za naš dih, ki je osnova življenja
in bivanja v trenutku...

 Ustvarjati rojstno-dnevno čestitko za par, 
ki ju ti elementi nagovarjajo v vsakodnevnem življenju 
na njun lasten način, 
je zato zame bil čisti užitek.
Topel pozdrav, Tanja E.

torek, 2. avgust 2011

Note in glasba

Tokrat sem ustvarjala za študenta glasbe, 
nežna, v kombinaciji bele oranžne in turkizne je bila želja.
Naj golobčki nosijo note na notno črtovje...
Hortenzijo sem naprintala in pobarvala z barvicami 
ter krednimi pasteli.
Pisala sem kot vedno s tole belo konturo,
po tem me je v prejšnji objavi spraševala Amikadeja.
Violinski ključ sem najprej narisala z brezbarvno konturo,
posula z bleščicami in posušeno izrezala.


Za istega fanta je pred dvema letoma nastala pa takale,
v isti barvni kombinaciji.

Topel pozdrav, naj vam srce igra...Tanja E.

sobota, 30. julij 2011

Hvaležnost

Trenutki današnjega dneva so stkani iz hvaležnosti,
saj sem bila deležna prečudovitega paketka, 
ki mi ga je dostavila prijateljica:))...
In prav v tem občutenju 
je prišla prošnja za prav posebno zahvalno čestitko.
 Ustvarjala se je kar sama...
 Hvaležnost je tista energija, 
ki odpira, ki omogoča, ki radosti in bogati...
 Je kot kvas, ki omogoči, da iz zmesi 
moke, vode in soli nastane dišeč kruh...
Odprimo torej oči in bodimo (več in bolj) hvaležni.
Jaz sem.
Topel pozdrav, Tanja E.