Nekaj zaporednih not

Glasba zmore več. 

In globje.

S svojim valovanjem lahko zmehča, 

kar je trdo. 

Lahko povrne spomin na smisel

takrat ko se zdi, da ga nikjer ni.

Samo nekaj zaporednih not je potrebnih včasih... 

Sama imam množico takih zaporednih not.

Pri tej pesmi zame prve tri povsem zadoščajo,

da se barva notranjosti začne barvati v meni lastne barve.

Gospa, ki je naročila to voščilnico,

je bila preprosto Lučka. 

V tem mojem (pre)napornem tednu me je v trenutku spomnila,

da so nekje v ozadju, a trdno na podlagi ljudje.

Ljudje.

Ki jih ne poznaš, a takoj, ko jih srečaš,

spregovoriš z istim jezikom.

In tudi če bi molčal, 

bi v tišini bil užitek prisotnosti.

Ljudje, katerih prisotnost ne izčrpava do onemoglosti,
ampak krepi na polno.
Gospa Lučka, starši so preprosto vedeli, 

kakšno ime naj vam dajo.

Topel pozdrav! Tanja E.

P.S. Voščilnico prijavljam na izziv 19 craftalnice.

Malo drugače

 Namesto šopkov - drobni aranžmaji na rezini pomaranče.

S pridihom zelenja in majhnih prazničnih dodatkov.

Malo drugače. 

Ker malo drugače pristaja.

In širi okvire znanega.

Tudi na tako navidez neznatnih temah, 

kot so šopki za na mize gostilnice.

Naj komu res polepšajo dan in

nezavedno sprožijo to širitev "lastne ograje" navzven.

Ampak seveda najprej velja to zame...

No, saj je na koncu koncev vse najprej zame.

Ker sicer mi ne bi padlo na pamet.  :)

Velik pozdrav, Tanja E.

Mehak preplet

Svetlo modra, kot je modra prostranost in razsežnost sinjega neba.

Temno rjava, kot je rjava korenina trdne prizemljenosti.

In barva svetle vanilije za mehko prepletanje obeh svetov.

Za njuno sožitje.

Topel pozdrav, Tanja E. :))

Toplina

Tople volnene nogavičke so motiv, 

ki vsako leto želi na nekaj mojih prazničnih čestitk.

Tudi letos so me poklicale.

Povežejo me z občutenjem toplega vzdušja v domu,

ko se srce umiri v svojem lastnem ritmu

in je lepota življenja vseprisotna.

Voščilnico prijavljam na 18. izziv craftalnice.

 Topel pozdrav, Tanja E.

Utrinek celote

Kot droben beli ptiček v dišečem božičnem drevescu.

V soju svoje lastne svetlobe.

Predan realnosti trenutka, ki se razgrinja pred njim.

V stanju, ko preprosto obstaja. 

To sem želela, da diha iz te voščilnice.

  

Trenutek, ko skozi vse puzzle zaslutiš celoto in zagledaš sadež.

Zrasel na drevesu spoznanj.

In si v pretoku.

Za sliko pa glasba. 

Utrinek ritma življenja, ki poganja stvarstvo.

Če zapreš oči, ga v sebi gotovo slišiš...

Tanja E.

With wings

Naj mehko zaprhuta v prostor to, kar utripa v srcu.

In melodija, ki zveni med zvezdami neba, naj to podpre. 

Brezpogojno.

Ta detajl srca je za vse tiste, 

ki vas nosim v srcu.

Ni potrebe po imenih.

Prepoznali se boste tudi brez tega.

Topel pozdrav, Tanja.

The detail of the heart is for all those I carry you in my heart.

No need for names.

You will recognize yourself without that.

Warm regards, Tanja.

Jasnost

Jasnost utripa v tem venčku.

Čistost barv, ki ne pušča vprašanj.

Ampak vtise jasnosti in moči, ki iz nje izhajajo.

Zato bi tudi bila vsaka nadaljnja beseda na tem mestu samo približek...

 

 Objem, Tanja.