ponudila dve odlični fotografiji.
Izbrala sem drugo.
Ker bila mi je navdih v smislu prostora in prostranosti,
ki ju lahko začutim ob morju...
Peščene zavese, ki lahno valovijo ob oknih
so me spomnile na droben pesek ob vznožju valov,
ki ga le-ti mehko nosijo nazaj in naprej...
In starinsko leseno ogrodje mize na vse naplavine,
za katerimi tako rada brskam po obali...
Kombinacija belega pohištva na od sonca razgaljene
in belo bele skale na meni ljubih obmorskih kotičkih...
Nekaj malega zelenja pa na tiste čudovite rastlinice,
ki med skalnimi špranjami posrkajo dovolj vitalnih
snovi za svoj čudežen obstoj.
In blazinice na sedežni na tisti spokojen občutek ob morju,
ki mi omogoča, da z dopusta ponavadi prinesem zapise in
se ob dolgih zimskih večerih doma čudim,
kdo jih je v čas zapisal preko mene...
Vse to sem združila v tole čestitko.
Ki sem jo s srcem naredila čisto zase, saj letos
zaradi okoliščin nisem bila na morju, kar je prvič od
moje rane dojenčkaste dobe....
Poslikala sem jo v soju sonca,
kot take vrste čestitki tudi najbolj pristaja.
In ker k morju zame pristaja Oliver Dragojević,
Ene izmed njegovih mnogih. Katerakoli bi pristajala...
In včeraj sem po pošti dobila čudovit Dianin paketek, saj
sem bila na njene blogu izžrebana kot srečna
dobitnica čudovite
torbe.
Res mi je všeč, Diana, še enkrat najlepše hvala.
Topel pozdrav, Tanja E.
